Kmetijstvo objavil

Slab sprejem Zakona o spremembi zakona o kmetijskih zemljiščih

V Državnem zboru RS je bil 11. julija 2012 sprejet Zakon o spremembi zakona o kmetijskih zemljiščih. Odločitev je bila glede na dosedanji potek razprave pričakovana, pa vendar smo bili na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) nad odločitvijo poslancev razočarani.

Poleg KGZS je bila proti sprejetju tega zakona vsa slovenska strokovna javnost (ne samo kmetijska), ki si je z ohranitvijo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča obetala, da bodo kmetijska zemljišča kot naravni vir pred pozidavo vsaj malo zaščitena. Na KGZS menimo, da odškodnina ne bi smela biti edina zaščita pred pozidavo kmetijskih zemljišč, vendar je bila od ponovne uvedbe do sedaj edina in tudi dovolj učinkovita zaščita pred pozidavo. Znižanje odškodnin (za več kot 80 %), kot to določa novela zakona,  pomeni ponovno vzpostavitev stanja pred sprejemom zakona o kmetijskih zemljiščih ZKZ – C (Uradni list RS, št 43/2011). Pomeni hitro izgubo najboljših kmetijskih zemljišč in zastoj pri izvajanju kmetijsko zemljiških ukrepov (melioracije in odprava zaraščenosti, komasacije …), ki naj bi se financirali večinoma iz sredstev, zbranih z odškodnino.

Na KGZS se nam zdi nenavadno, da se je odškodnina znižala, ne da bi se predhodno opravila analiza, ki bi pokazala, kakšen učinek je uvedba odškodnine prinesla. Nenavadno je tudi, da  se ni počakalo, da Ministrstvo za kmetijstvo in okolje sprejme podzakonske akte na podlagi sprejetega zakona ( ZKZ – C). Uvedba odškodnin po naših ocenah ni posebej oslabila konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kot je trdil predlagatelj spremembe zakona, bo pa takšno zmanjšanje odškodnin zagotovo prizadelo del slovenskega gospodarstva, to je kmetijstvo, ki bo ponovno začelo intenzivneje izgubljati najboljša kmetijska zemljišča in bo prisiljeno vlagati v izboljšavo slabših ter bolj strmih kmetijskih zemljišč.

Drugi argument, ki ga je predlagatelj zmanjšanja odškodnine navajal, pa je, da mlade družine po uvedbi odškodnine, ne morejo graditi stanovanjskih hiš na podeželju. Podatki Statističnega urada RS o izdanih dovoljenjih za gradnjo stanovanjskih hiš kažejo, da zanimanje za gradnjo (tudi pri mladih družinah) pada že od leta 2007. Takrat je bilo izdanih 3016 dovoljenj za gradnjo enostanovanjskih hiš za fizične osebe, v letu 2011 pa je bilo izdanih le še 1922 dovoljenj.

Zakaj je sprejetje tega zakona slaba rešitev? Slovenija je v preteklih letih zaradi pozidave izgubila ogromno kmetijskih zemljišč. Za zadovoljivo samooskrbo imamo skoraj štirikrat premalo zemljišč na prebivalca. Vlada Republike Slovenije je 24. novembra 2005 sprejela Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015 (ANEK), ki predstavlja eno od strateških prioritet v kmetijstvu in v kateri je med cilji zapisano, da bo do leta 2015 20 % kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) vključenih v ekološko pridelavo. Pridelki so v ekološki pridelavi zaradi načina pridelave nekoliko nižji kot pri konvencionalnem in integriranem načinu pridelave. Prav tako je treba tudi sicer  spoštovati  mnoge omejitve pri kmetovanju, in sicer zmanjševanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil, posebej v bližini vodotokov in zajetij pitne vode v bližini naselij. Tudi ob takem načinu kmetovanja so pridelki nižji. Posledično to pomeni, da moramo delež kmetijskih zemljišč nujno močno povečati in ne samo ohraniti. Po sedaj še veljavnem zakonu o kmetijskih zemljiščih (ZKZ – C) so odškodnine za spremembo namembnosti še dovolj visoke, da bi se lahko nabralo precej namenskega denarja za izvajanje ukrepov kmetijske zemljiške politike (preprečevanje zaraščanja, agrarne operacije). Ob uveljavitvi sprejetega zakona (ZKZ – D) pa se bo delež teh sredstev zmanjšal za več kot 80 %.

Ker so se z zadnjo spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih  prenehali uporabljati prostorski akti v tistem  delu, ki se nanašajo na nadomeščanje kmetijskih zemljišč, in ker Ministrstvo za kmetijstvo in okolje eno leto po sprejetju (ZKZ – C) še ni sprejelo nobenega podzakonskega akta, ki bi učinkovito zaščitil kmetijska zemljišča pred pozidavo, je plačilo dovolj visoke odškodnine za spremembo namembnosti trenutno edina varovalka pred pozidavo.

KGZS

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook