Sladki plodovi murve

Murva je drevo, ki ga v zadnjih letih srečamo le še na Primorskem. Je nezahtevna rastlina, njeni sočni in osvežilni plodovi bledo bele ali temno vijolične barve dozorijo konec junija ali v začetku julija. V Evropo so jo prinesli iz Jugovzhodne Azije že pred stoletji, a je kljub temu dokaj slabo poznana rastlina.

Sadijo jo predvsem zaradi njene goste sence, iz njenih plodov so včasih kuhali marmelade, želeje, sokove in še kaj, danes pa vse to odhaja nekako v pozabo. Glede na barvo plodov ločimo belo murvo (Morus alba) in črno murvo (Morus nigra). V Sloveniji se je najprej pojavila črna murva, ki so jo gojili kot rastlino hitre rasti in hitre sposobnosti obnavljanja predvsem zaradi lesa (koli za vinogradništvo, za kurjavo). Predvsem pa so bile murve zanimive za gojenje sviloprejk. Ker so za prehrano sviloprejk bolj primerni listi bele kakor črne murve se je začela kljub temu, da so okusnejši plodovi črne murve vedno bolj širiti bela. V 18. Stoletju so murvo gojili tudi po drugih predelih Slovenije, to je na Štajerskem, Kranjskem in Dolenjskem. Veje in deblo črne murve je močnejše in robustnejše od bele in prav zato je črna murva tudi vremensko bolj odporna od bele in uspeva tudi v hladnejših podnebjih.

Murve so listopadna drevesa, ki dosežejo večletno starost in zrastejo od 13 do 15 m visoko.  Ima bogato, razvejano krošnjo z dokaj velikimi listi, ki dajejo poleti prijetno senco. Glede na razvoj cvetov ločimo enodomna in dvodomna drevesa tako, da, če želimo imeti plodove moram posaditi po dve drevesi skupaj. Iz cvetov, ki so združeni v socvetja  se razvijejo drobni plodovi-murve, ki so botanično birni plod. Listi bele murve so navadno enostavni, na obeh straneh goli, črna murva pa ima enostavne ali krpate liste, ki so na spodnji strani nekoliko dlakavi. Plodovi murve so prijetno sladkega okusa, sočni imajo pa to slabost, da se hitro pokvarijo in ne prenašajo transporta te shranjevanja. Vsebujejo vitamine, okoli 10 odstotkov sladkorja in vsebujejo več železa in fosforja kot večina drugih sadnih vrst. Plodovi črne murve vsebujejo tudi atociane. Predvsem pomembno je kje jih bomo posadili kajti njihove korenine se prav tako kot krošnja razraščajo zelo hitro in predvsem po celotni površini zato nam lahko že v nekaj letih razrinejo tlakovce in spotikajo obiskovalce. Rade imajo vlažna in nekoliko kisla tla, dobro uspevajo tudi na revnih tleh. Sadimo jih pozno jeseni, v hladnejših razmerah pa tudi spomladi. Niso preveč zahtevne za vzgojo in, ker so redke nimajo pretiranih škodljivcev in bolezni tako, da jih ni potrebno škropiti. Večinoma jih gojimo kot srednje do visoko debelna drevesa, obrezujemo pa jih pozimi, ker se korenine in veje močno solzijo, če jih režemo spomladi ali v jeseni.

Plodove v času zorenja sproti pobiramo, jemo lahko surove, jih zamrznemo, iz njih pripravimo marmelado, sadne solate, sokove, in jih lahko uporabimo tudi v omake k mesu (predvsem se podajo k divjačini in gosi). Uporabimo jih lahko tudi za sorbete in dodatek za v sladoled. Njene plodove lahko uporabimo tudi v zdravilstvu, so namreč diuretik  pri težavah s zastajanjem vode.

Pri nas se dobi v drevesnicah murva s povešenimi vejami (Morus alba pendula), ki nam bo služila kot  lepa okrasna rastlina.

2

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook