Gozdarstvo objavil

Slovenci slabo skrbimo za naše gozdove

Vsaj velika večina. Največja težava je,
da so slovenski gozdovi razdeljeni med veliko število lastnikov, kar
seveda otežuje celovito in učinkovito gospodarjenje z njimi. Težava z
zapuščenimi gozdovi je zelo velika tudi na območju blejske enote zavoda
za gozdove, zato so pripravili nekaj idej, kako bi na državni ravni
lahko zadevo rešili.

Pretirano staranje gozdov je škodljivo
Ne samo lastniška razdrobljenost, tudi majhen interes lastnikov, da bi
uredili svoje gozdove, predstavlja problem, ki lahko privede do
razmnoževanja škodljivcev, poleg tega pa staranje gozdov čez
priporočljivo mejo pomeni, da postanejo občutljivejši na ujme, kar lahko
privede do še več sanitarnih sečenj.

70 odstotkov lastnikov gozdov je neaktivnih
Blejko gozdno gospodarstvo na primer obsega 101.000 hektarjev, od tega
65.000 hektarjev gozdov, ki imajo kar 9.000 lastnikov. Skoraj tri
četrtine vseh pa ne opravlja vloge aktivnega gospodarja, zato se poseka
le dobra polovica lesne zaloge, ki je na voljo. Lesna masa, ki bi jo
lahko posekali in prodali, tako ostaja del zasebnih gozdov in
predstavlja neizkoriščen potencial.

Rešitev z davkom
Na Gorenjskem so zato pripravili predlog ukrepa, ki bi motiviral
lastnike, da bi začeli gospodariti in izkoriščati svoje gozdove tako na
podlagi ekonomskih kot ekoloških interesov. Predlagajo sistem korenčka
in palice – torej, da bi se davek na gozdove povišal, hkrati pa bi bili
vsi aktivni lastniki gozdov deležni davčne olajšave. Takšna davčna
obremenitev verjetno ne bi bila priljubljena, bi pa verjetno prispevala k
temu, da bi lastniki gozdove ali prodali ali pa stopili v čevlje dobrih
gospodarjev.

Metoda palice in korenčka
V tem trenutku namreč po mnenju strokovnjakov lastnik s svojim gozdom
nima nobenega stroška, pa tudi prihodka ne, saj so cene za odkup lesa
relativno nizke. Lastnik manjše parcele tako lahko letno proda deset
kubičnih metrov lesa za okrog 500 evrov, s tem pa težko pokrije že samo
spravilo. Združevanje lastnikov pri gospodarjenju bi bilo zato potrebno
prav tako motivirati. Poznavalci namreč pravijo, da praksa zakupa, kot
jo poznamo v kmetijstvu (kjer lastniki polja in njive oddajajo kmetom v
najem), v gozdarstvu ne bi obrodila sadov, saj gre za dolgoročno
gospodarjenje, ki ni nujno vezano na enoletna obdobja.

 Objavil/a Anja Sedej
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook