Sadjarstvo objavil

Slovenija ima srednje razvito ekološko kmetijstvo

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je danes na zadnjem dnevu mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni pripravila posvet Preusmerjanje kmetij v ekološko kmetovanje. Stanje ekološkega kmetijstva v Sloveniji, Akcijski načrt ekološkega kmetijstva (ANEK) v Sloveniji do leta 2015 in pomen kakovostne preusmeritve je predstavil dr. Janko Rode s KGZS. O zahtevah, predpisih in postopku prijave za  ekološko kmetovanje je spregovoril Jože Rantaša z Inštituta KON-CERT. Mitja Zupančič, specialist za ekološko kmetovanje, je predstavil praktični primer izvedbe preusmeritve. Ekološki kmet Boris Uranjek pa je predstavil svojo uspešno ekološko kmetijo Pri Baronu.

 »Preusmeritev je  kritična faza pri prehodu v ekološko kmetovanje, saj kmet spremeni način gospodarjenja in šele tretje leto lahko pridelke proda kot ekološke. Povečano finančno breme preusmeritve je priznalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki je z letom 2012  zvišalo plačila za ukrep ekološko kmetijstvo za čas preusmeritve,« je povedal dr. Rode. Po besedah Rodeta je v Sloveniji 6,8 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi pod ekološko kontrolo. Evropsko povprečje pa znaša 5,5 odstotka. V letu 2011 smo imeli, kot je pojasnil Rode, 3,1 odstotek kmetij v ekološki kontroli, kar nas po deležu ekološkega kmetovanja uvršča v zgornjo polovico držav Evropske unije. »Ekološko kmetijstvo v Sloveniji je v evropskem merilu srednje razvito ekološko kmetijstvo s prevladujočim travinjem,« je povedal Rode. V nadaljevanju je predstavil cilje Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva (ANEK) v Sloveniji do leta 2015. Cilj ANEK-a do leta 2015 je zvišanje deleža ekoloških kmetij na 15 odstotkov ter deleža kmetijskih zemljišč pod ekološko kontrolo na 20 odstotkov. To po besedah Rodeta verjetno ne bo možno, vendar se morajo, tako Rode, še naprej truditi v smeri zvišanja deleža ekološke pridelave tudi v smislu prilagoditve strokovne službe za svetovanje.

 Jože Rantaša je predstavil glavne zahteve ekološkega kmetovanja za rastlinsko pridelavo in živinorejo. Kot je povedal, največjo težavo pri ekološkem kmetovanju predstavljajo škodljivci in bolezni ter pri živinoreji preureditve hlevov. Hlevi morajo imeti, tako Rantaša, med drugim zagotovljen tudi izpust.

 Mitja Zupančič je opozoril, da imajo kmetje preden se odločijo za preusmeritev pogostokrat napačno predstavo, kaj je ekološko kmetovanje, kaj se sme in kaj ne. Po njegovem je nujno, da se kmetje pred odločitvijo za ekološko kmetovanje posvetujejo s kmetijsko svetovalno službo, ki jim poda pravilne informacije. »Vemo, da imamo 80 odstotkov OMD območij, kjer je že tako omejena kmetijska dejavnost, potem pa so še hribovske in strme kmetije, gorsko-višinske kmetije, ki so dejansko že zelo blizu ekološkim,« je povedal Zupančič. Te kmetije po besedah Zupančiča ne potrebujejo veliko svetovanja. Je pa izpostavil, da je pri ekološkem kmetovanju včasih problematično vodenje evidenc.

 Boris Uranjek je predstavil svojo ekološko kmetijo Pri Baronu. Na kmetiji, ki obsega 8,5 ha obdelovalnih površin in 6,5 ha gozda, imajo registriranih kar 18 dopolnilnih dejavnosti. Kmetija je usmerjena v živinorejo, sadjarstvo, turizem in predelavo ekoloških proizvodov. Kot je povedal Uranjek, je njihova kmetija odprta tudi za šole, vrtce in druge obiskovalce.

KGZS

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook