Kmetijstvo objavil

SLOVENIJA POZVALA K VKLJUČITVI UKREPOV ZA PRESTRUKTURIRANJE RIBIŠKE FLOTE

– Drugi dan zasedanja Sveta kmetijskih in ribiških ministrov, ki se ga udeležuje državni sekretar Branko Ravnik, je razprava ponovno potekala o prihodnjem Evropskem pomorskem in ribiškem skladu. Tokrat so ministri razpravljali o nujnosti vključitve dodatnih ukrepov za razvoj ribištva, ki jih Evropska komisija ni vključila v svoj osnovni predlog, ter pod kakšnimi pogoji bi jih izvajali v praksi. Slovenija je opozorila na nujnost obnove vitalnega dela slovenske ribiške flote ter predlagala ukrepe za prestrukturiranje, ki bi omogočili njeno preživetje. Državni sekretar Branko Ravnik se je poleg tega zavzel tudi za podporo ribičem v obliki socio-ekonomskih ukrepov. Ministri pa so med drugim razpravljali tudi o načinu prihodnjega upravljanja sklada, predvsem z vidika poenostavitve in večje stroškovne učinkovitosti.

Državni sekretar je v govoru opozoril na velike težave, s katerimi se sooča zelo majhna slovenska ribiška flota in izpostavil vprašanje njenega preživetja na srednji rok. »Slovenski ribiči ne morejo vlagati na krove svojih plovil, saj so plovila tako stara in zastarela, da takšne investicije ekonomsko niso smiselne,« je dejal in predlagal, da se »v okviru prihodnjega sklada, vsaj v omejenem obsegu in z zelo natančno določenimi pogoji, omogoči ukrepe za prestrukturiranje, ki bodo omogočili preživetje vitalnega dela flote«.

Ti ukrepi bi vključevali obnovo, nakup ali izgradnjo plovil za mali priobalni ribolov, in sicer pod določenimi pogoji, kot na primer zmanjšanje ribolovne zmogljivosti plovil; možnost menjave motorjev za bolj ekološke motorje z manjšo močjo; socio-ekonomska nadomestila za ribiče, ki sebe in svoje družine preživljajo z ribolovom, ter v podporo ribičem, ki se soočajo z začasnimi prenehanji dejavnosti in izgubami, povezanimi z negotovimi gospodarskimi razmerami; ter ukrep začasne ukinitve ribolovnih dejavnosti.

V zvezi z vključitvijo možnosti sofinanciranja modernizacije ribiške flote v nov ribiški sklad so julija letos ministri osmih držav članic, Francije, Poljske, Španije, Malte, Irske, Portugalske, Litve in tudi Slovenije, poslali skupno pismo Evropski komisarki Marii Damanaki.

V slovenski ribiški floti je bilo leta 2011 skupaj 186 plovil, od tega jih je aktivnih le dobra polovica, 88 % vseh plovil pa je manjših od 12 metrov, torej gre po nekaterih kriterijih za plovila malega priobalnega ribolova. Plovila so v povprečju stara okoli 35 let in so slabo opremljena, zato tudi možne posodobitve na krovu, ki bi jih sicer lahko sofinancirali iz obstoječega sklada, na takšnih plovilih ekonomsko niso sprejemljive.

Poleg tega pa so ministri razpravljali tudi o večji prožnosti držav pri razporeditvi finančnih sredstev med različnimi področji razvoja, kot so podpora za razvoj ribištva, ribogojstva, tržnih mehanizmov, razvoja lokalnih ribiških območij, zbiranja podatkov v ribištvu in nadzor nad njim. Slovenija podpira takšno prožnost, saj bo zagotovila večjo možnost razporejanja sredstev med posameznimi področji glede na dejanske potrebe razvoja sektorja, obenem pa poenostavila administrativne postopke. Slovenija je skupaj s še nekaterimi drugimi državami pozvala Evropsko komisijo k ohranitvi sedanjega sistema upravljanja in nadzora prihodnjega sklada, saj se je izkazalo, da ta v večini držav članic deluje dobro.

Komisija namreč predlaga, da bi upravljanje sklada za ribištvo zasnovali podobno kot kmetijski sklad za razvoj podeželja, kar bi po oceni držav članic zelo povečalo administrativne obremenitve in stroške za države pri upravljanju novega ribiškega sklada.

MKO

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook