Kmetijstvo objavil

Slovenija prehitro izgublja kmetijsko zemljo

Prostor je en sam, kmetijstvo pa je
dejavnost, ki je v celoti vezana nanj. Kmetijska zemlja je ob svojem
večnamenskem pomenu le pogojno obnovljiva, opozarja kmetijski minister
Milan Pogačnik. Zmanjšanje preskrbljenosti s hrano, razdrobljenost
zemljiške posesti, potreba po sistemskem reševanju prostorskega
načrtovanja, sedanji način upravljanja z gozdovi, zaraščanje gozdov,
razmeroma slabo razvita ekonomija gozda; to je le nekaj poudarkov, s
katerimi so poznavalci kmetijstva seznanili predsednika države Danila
Turka. “Nakopičila se nam je cela vrsta problemov, nas pa to ne bi smelo
prepričati, da je sprememba nemogoča,” je ob prvem pogovoru na temo
našega odnosa do kmetijske zemlje, kjer po njegovih besedah rešitev ni
mogoče pričakovati preko noči, dejal predsednik.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik opozarja,
da je kmetijska zemlja ob svojem večnamenskem pomenu le pogojno
obnovljiva; pomembna pa je tako za pridelavo hrane, krme in biomase kot
tudi za varovanje okolja, ohranjanje kulturne krajine in poseljenosti
podeželja. A smo samo v obdobju 2002-2007 izgubili sedem hektarjev
kmetijskih zemljišč na dan, nadaljuje. “Za zagotovitev potrebnih količin
hrane na enega prebivalca je potrebnih okoli 2500 do 3000 kvadratnih
metrov obdelovalnih kmetijskih zemljišč, njihov obseg pa je v Sloveniji
znatno manjši,” Pogačnik trditev opremi s podatkom, da smo v tem pogledu
na 24. mestu med članicami EU. Ob vprašanju samooskrbe izpostavlja še
razpršenost posesti, posebnosti našega ozemlja zaradi naravnih omejitev,
ki dodatno otežujejo kmetijsko proizvodnjo in obdelanost zemljišč, ter
nove vsebine, ki smo jih prevzeli z vstopom v EU, kot so določitve
različnih vrst varovanih območij. Kmetijskega ministra poleg tega zelo
skrbijo občinske težnje po pozidavi, ki povzročajo, kot ugotavlja Borut
Vrščaj z biotehniške fakultete, trajno izgubo zemljišča v nasprotju z
zaraščanjem, katerega opredelitev po ministrovem mnenju tudi ni povsem
jasna.

Osnovna naloga kmetijstva je še vedno njegova primarna proizvodna
funkcija ali kot v imenu kmetov, članov sindikata, ugotavlja njihov
predsednik Roman Žveglič, “njegova ekonomska plat”. Zato bo po mnenju
pristojnega ministra strategija razvoja kmetijstva, ki je v pripravi,
ključnega pomena. Tudi za privlačnost kmetovanja med mladimi, kar je ob
Žvegliču kot nujnost povečanja konkurenčnosti slovenskih kmetij potrdil
še Jernej Turk s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Da bi
lahko v okviru aktivne zemljiške politike precej težav presegla predvsem
primernejša zakonodaja, pa je prepričan Peter Vrisk, predsednik
Zadružne zveze Slovenije.

Okoljski minister Karl Erjavec poudarja pomen trajnostnega gospodarjenja
ne le z gozdovi, temveč tudi z vodo. “Če je do zdaj zgodovino pisalo
šest kozarcev, v katerih so bili vino, pivo, kava, čaj, žgane pijače in
kokakola, bo v sedmem voda”, pravi gozdarski strokovnjak Marjan Kotar.

Slovenija potrebuje tudi več ozaveščenosti o tej problematiki, menijo
mnogi, kar brez pomislekov podpirajo tudi nevladne organizacije; a
manjka, po besedah Franca Lobnika iz sveta RS za varstvo okolja, več
okoljske etike v družbi nasploh.

 
Vir: Večer

OBJAVIL/A HELENA HABJAN

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook