Zanimivosti objavil

Slovenija – ribolovna destinacija

Slovenija je vodnata dežela. Pestrost njene pokrajinske podobe bogatijo
številne vode, vodni izviri, slapovi, soteske, visokogorska in
ravninska, naravna in umetna jezera. Kar 45 rečnih tokov je daljših od
25 kilometrov in niti dve reki si nista podobni. Skupno je v Sloveniji
več kot 9000 hektarjev vodnih površin.

Tekoče vode v Sloveniji se delijo na jadransko in donavsko (črnomorsko)
porečje. Glavna reka v prvem je Soča s pritoki, v drugem pa Sava s
pritoki. Kot posebnost jadranskega porečja je treba omeniti soško postrv
(Salmo marmoratus) in soškega lipana (Thymalus thimalus). Posebnost rek
donavskega porečja pa so sulec (Hucho hucho), sorodnik lososa in
tajmena, potočna postrv (Salmo trutta fario) in lipan (Thymalus
thymalus). Zlasti lov krapov postaja vse bolj priljubljen, saj ulovi
krapov težkih tudi 20 in več kilogramov niso redki.

Slovenija ima bogato, več kot stoletno tradicijo športnega ribolova na
rekah in jezerih. Osnove današnje organiziranosti športnega ribištva so
bile postavljene v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Ribe večinoma
upravljajo ribiške družine. To so društva s posebnimi pooblastili
(nevladne organizacije), ki izvajajo upravljanje v imenu države.
Upravljajo približno 94 % slovenskih voda, preostalih 6 % pa upravlja
javni Zavod za ribištvo Slovenije.

Soča, Lepenjica, Koritnica
V Sloveniji imamo številne znane reke, a Soča prav gotovo izstopa med
njimi. V njej namreč živi znamenita soška postrv. Ta endemna ribja vrsta
je še sredi prejšnjega stoletja naseljevala številne jadranske vode,
od reke Po v Italiji in furlanskih rek prek Soče, dalmatinskih rek,
Neretve, Morače, Bojane do albanskih voda. Zaradi antropogenih vzrokov
je v večini teh voda izginila. Tik pred izginotjem je bila tudi v Soči.
Pred 25 leti pa je za njeno rešitev stekla skupna akcija vseh slovenskih
ribičev. Rezultat tega dela je danes v gornjem delu reke ponovno
vzpostavljena čista populacija soške postrvi. Podoben proces teče tudi v
srednjem in spodnjem delu, kjer njena populacija prevladuje in je iz
leta v leto večja. Njihova povprečna velikost je okrog 35 cm v gornjem
in 40 v srednjem in spodnjem delu Soče. Vsako leto pa ujamejo nekaj teh
postrvi v teži 5-15 kg. Največji doslej registriran primerek je iz leta
1995, postrv je merila 117 cm in tehtala 25 kg.

Najbolj zanimiv del Soče za ribolov je predel od vasi Soča v Trenti do
Tolmina, dobrih 40 km. V gornjem delu je hitra, deroča s številnimi
brzicami, prelivi in tolmuni. Na nekaj mestih se reka prebija skozi
krajše soteske, imenovane korita. Pod Napoleonovim mostom v Kobaridu se
Soča izvije iz več kilometrov dolgega kanjona, ki je kot nalašč za
ljubitelje ribolova v divjini in samoti. Od tu do Tolmina so muharjem
njeni prelivi, sipine ter tolmuni spet lahko dostopni.

Sezona ribolova je od aprila do konca oktobra. Prvi dnevi ribolova v
dolini, kjer se zima še ni povsem poslovila, zahtevajo od ribiča kar
precej potrpljenja. Če je ribič vešč lova z ličinko ali potezanko, je
uspešen ribolov možen prek celega dne. Snežna voda v maju in začetku
junija nekoliko zmanjša aktivnost rib. Zato pa ribolov v pritokih v tem
času zelo dober. Lepenjica, Koritnica, Tolminka in Idrijca z Bačo imajo
primeren vodostaj, saj so njihove snežne vode že daleč. Konec junija in
cel julij je običajno najboljši čas. Postrvi se na površino dvigajo
predvsem po sončnem zahodu, zato pa je lipan aktiven cel dan. Soški
lipan se ne le genetsko, temveč tudi po obnašanju močno razlikuje od
lipana v drugih slovenskih vodah. Njegova povprečna velikost je okrog 40
cm. V Soči najdemo še križance med soško in potočno postrvjo ter
šarenko. Zaradi načrtnega izločanja potočne postrvi tako rekoč ni več.
Avgust s poletno vročino in nizkim vodostajem ni ravno idealen čas za
ribolov. Kdor hoče imeti kaj od ribolova, mora pričeti že zgodaj
zjutraj, ali pa pozno popoldne do noči. Ob koncu poletja prvo deževje
prinese visoko vodo očisti strugo in vrne aktivnost rib. Nizki
vodostaji septembra in oktobra muharjem niso najbolj naklonjeni. Ribe so
bolj selektivne in plašne kot sredi poletja. Vse to zahteva od muharja
več zbranosti in potrpežljivosti.

Jezero v Mostu na Soči
Sotočje z reko Tolminko je še zadnja brzica na srednji Soči. Do tu ob
najvišjem vodostaju sega gladina 7 km dolgega umetnega jezera v Mostu na
Soči. Vse do jezu v Podselu je Soča zaprta v tesno strugo
akumulacijskega jezera. Ribolov je možen tudi z brega, vendar mu pravi
čar daje le lov iz čolna. Najpogostejši je lov z ličinko na toneči
vrvici. Jutranji in večerni ribolov pa daje najboljše rezultate pri lovu
s potezanko. Dnevi, bolje rečeno minute, ko je možen lov tudi s suho
muho, so redke. Jezero je v gornjem delu nad Mostom na Soči plitvejše in
je z ličinko možno pretipati vse skrite kotičke. V jezeru žive vse
soške ribe, vključno z lipanom.

Vir: http://www.ribiska-zveza.si/fishing/index.php?option=com_content&task=view&id=39&Itemid=55

Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook