Zanimivosti objavil

SMETANA

Smetana je lahko iz sladkega ali kislega mleka. V kulinariki so jo začeli bolj intenzivno uporabljati v 20. Stoletju. Prvotno so smetano pobirali predvsem zato, da so potem delali maslo, ki je bilo takrat bolj potrebno. Uporabljali so jo predvsem v Prekmurju. 

Smetano so začeli dodajati k omakam in juham. S časom so se tudi pri nas pojavile naprave za hitrejše pridobivanje smetane. Šele po drugi svetovni vojni sta se uveljavili sladka in kisla smetana. Najbolj sta bili prisotni na tržnicah. Stepena sladka smetana je bila kar nekaj časa najbolj množična sladica. Kasneje so to smetano postregli sprva k turški kavi, nato pa še k ostalim vrstam kav. Kasneje so jo začeli dodajati tudi k sladicam in sadnim kupam.

Sprva so smetano stepali v bakrenih kotličkih, nato pa v kotličkih iz nerjavečega jekla. Tako smetano so si sprva privoščili predvsem malo bolj premožnejši sloji.  Prav na gradovih se pojavijo kot nekakšni posnemalniki, ki so še dodatno olajšali postopek pridobitve sladke smetane. V teh okoljih so smetano uporabljali celo v prekomernih količinah.

Tudi v nekoliko manj premožnejšem prebivalstvu so začeli malo uporabljati to smetano. Izumili so jed, ki se je imenovala potrpenca. Pripravili so jo tako, da so smatano iz kravjega mleka segreli in ji med mešanjem dodali koruzno moko.

 Na Veliki planini so na kisli smetani pripravljali masovnik. Pripravili so jo tako, da so smetano segreli v ponvi. Ko je ta zavrela  so vmešali koruzno moko. Jed so morali mešati toliko časa , da je ta odstopila od posode. Jed so uporabljali kot prilogo ali pa kot preliv. Poznali pa so  kar nekaj jedi, v katerih so smetani dodajali moko.

V Zgornjesavski dolini so poznali polento, katero so skuhali na smetani. Na Spodnjem Voglu pa so moko v začetku prepražili  in ji nato dodali smetano. Jed so poimenovali žber.

Predvsem na Štajerskem, Dolenjskem in pa v Zasavju so izdelovali pregreto smetano, katero so naredili tako, da so dosti časa greli mleko v plitvih glinastih posodah. Taka smetana pa ni bila samo slovenska posebnost. Poznali so jo celo v Angliji. Tam so jo uporabljali tudi kot svež namaz na kruhu. Ponekod so smetano uporabljali kot nadev za izdelavo štrukljev. Take štruklje so kuhali v kropu. Ponekod po Sloveniji pa so pekli potice katerim so v nadev dodajali smetano. Načeloma so bile take potice nizke. Najbolj znana je bila sirova potica.

(VIR: knjiga Mleko, Janez Bogataj, 1999 Ljubljana)

S.P.

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook