Kmetijstvo objavil

So kravji iztrebki ključ do novih učinkovitih zdravil?

Indijski raziskovalci proučujejo
potencial starih hindujskih medicinskih tradicij, ki temeljijo na
iztrebkih krav. »Bog prebiva v kravjih iztrebkih«, zatrjuje raziskovalec
Kesari Gumat iz laboratorija v zahodnem indijskem mestu Ahmedabad, kjer
proučujejo možnosti zdravljenja z iztrebki svetih indijskih živali ter
pri tem poudaril, da kar počnejo ni nobena novost, le pristop je
drugačen. »Vse formule so znane in zapisane v davnih hindujskih svetih
tekstih, mi jih le želimo znanstveno proučiti,« je povedal Gumat. V
laboratoriju trenutno proučujejo iztrebke več kot 300 krav. Vsi
obiskovalci si morajo ob prihodu v stavbo sezuti čevlje ter se bosi
sprehoditi po s soncem obsijani tanki plasti kravjih iztrebkov, saj naj
bi to ubilo zajedavce in bakterije v človeškem telesu ter pospešilo
celjenje ran. Medtem, ko naj bi drgnjenje telesa z otrdelim kravjim
gnojem bilo odlično sredstvo za odstranjevanje odmrle kože s telesa,
hkrati pa pospeševalo cirkulacijo krvi.

Seznam pozitivnih učinkov kravjih iztrebkov, je po besedah Gumata,
izjemno dolg. Doslej so razvili že niz kozmetičnih in medicinskih
sredstev, od mil, šamponov, zobne paste do sredstev za odganjanje
komarjev. Poleg teh namenov pa v Indiji kravje iztrebke že od nekdaj
uporabljajo kot gorivo, pri čemer je ključnega pomena, da se ti pred
uporabo posušijo.


Kaj pa v Sloveniji?

V Sloveniji vremenska situacija drugačna kot v Indiji. Ker je
priporočena vsebnost vode v posušenih iztrebkih 20%, na portali
orgon.si, kjer so naredili izračun možnosti ogrevanja na kravje iztrebke
(predstavljen v nadaljevanju), predvidevajo, da bi potrebovali
predsušenje iztrebkov pred uporabo. Kljub temu je gotovo, da večja
gospodarstva (z več glavami živine) lahko računajo na del energije za
ogrevanje in toploto iz kravjih iztrebkov. Le-te je smotrno pred
gorenjem stisniti v brikete, pepel, ki nastane, pa je odlično gnojilo in
se ga da tudi prodati. Druga možnost uporabe kravjih iztrebkov je, da
se iz njih pridobiva metan, torej gnoj predelamo v bioplin, katerega
večji delež je metan. Organska farma v Indiji s tem pridobi 5-6 ur
elektrike dnevno, bioplin pa uporabijo tudi za kuhanje. Preostanek, ki
čisto nič ne smrdi, uporabijo za gnojenje površin.

Izračun potrebe po domačih živalih za ogrevanje objektov v Sloveniji

V Sloveniji je bilo v letu 2008 prijavljenih (registriranih,
oštevilčenih in označenih) 469.983 glav goveda, 432.011 prašičev,
4.575.277 kosov perutnine, 138.958 ovac, 24.228 koz (vir, Stat.si).
Gnoj, ki se tudi v biodinamiki priporoča za gnojenje kmetijskih površin
so odšteli na koncu. Če pogledamo, je bilo v Sloveniji leta 2008 v
uporabi 492.424 ha kmetijskih površin, kar po biodinamskih priporočilih
predstavlja gnoj in steljo enake količine glav goveda. Za ostale zadeve,
torej ogrevanje nam ostane gnoj preostalega obsega živine.

Ocena letno proizvedene količine gnoja živali v Sloveniji (za leto 2008) 
 

  kg  /kos kos (glav) t / dan t / leto
govedo 23,5 469.983 11.045 4.031.279
konj 16,1 20.000 322 117.530
ovca 1,13 138.958 157 57.313
prašič 2,7 432.011 1.166 425.747
perutnina 0,04 4.575.277 183 66.799
koza 1,1 24.228 27 9.728
SKUPAJ   5.660.457 12.900 4.708.396

Energetska vrednost gnoja je med 10-15 MJ/kg. Tako znaša letna
energetska vrednost razpoložljivega biomase – gnoja minimalno 47.000
TJ/letno, kar je ekvivalentno 1.384 mio. sm3 zemeljskega plina. To ni
zanemarljiva številka za Slovenijo. V primeru biodinamskega vračanja
gnoja na kmetijske površine nam ostane “le” 4.800 TJ/letno, kar
predstavlja 134 mio. sm3 zemeljskega plina. Če je praktično možno
izkoristiti vsaj polovico virov energije, je to še vedno ogromna
količina toplote, ki jo lahko proizvedemo iz gnoja.

Na portalu izračun prikažejo še praktično: gospodarstvo bi potrebovalo
za ogrevanje 3 klasično izoliranih objektov, z izgubami okoli 40kW,
recimo pri -8°C, 3 krave, 2 konja, 8 ovc, 8 prašičev, 20 piščancev in 3
koze. Bistvenega pomena za proizvodnjo gnoja je prisotnost goveda in
konjev. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da potrebujemo za biodinamsko
gnojenje površin še 1 kravo na hektar obdelane površine. Na portalu še
opozarjajo, da pri preračunih gre za okvirne ocene, ki temeljijo na
nekaterih javno objavljenih podatkih.

Vir: www.orgon.si

OBJAVIL/A HELENA HABJAN

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook