Sodobna prehrana vinograda z organiskimi gnojili

Jesen je za vinogradnika čas trgatve in planiranje prihodnosti. Po trgatvi sledijo jesenska dela, priprava na zimo ter jesensko gnojenje z mineralnimi gnojili (P, K, Mg in ostali mikro elementi). Še pomembnejše za prihajajočo sezono in dolgoročni razvoj vinograda pa je gnojenje z organskimi gnojili.

Dobra lastnost organskih gnojil je ta, da so hranila organsko vezana in kot taka nedostopna rastlini med zimo (mirujejo v zemljišču). V hladnih tleh je mikrobiološka aktivnost tal in mineralzacija minimalna ali je ni. Zaradi tega se hranila iz organskega gnojila v zimskem času minimalno izpirajo, na ta način nimamo izgube in ne dodatno onesnažujemo podtalnice. Sproščanje hranil in skupno delovanje organskih snovi se prične z rastjo temperature zemljišča, kar je istočasno s časom začetka rasti vinske trte. V tem času se hranila sproščajo v manjši meri. Z naraščanjem temperature se sproščanje hranil stopnjuje. Pomembna je dinamika dušika.

Razlike med kontinentalnim in sredozemskim območjem

V mediteranskih vinorodnih deželah so zime blage z višjimi temperaturami z veliko dnevi s temperaturo med 10 in 15°C, ki jim sledijo dnevi z burjo in jutranjim mrazom. Daljše obdobje toplih dni lahko povzroči prezgodnjo vegetacijo, ki je lahko izjemno škodljiva, če ji sledijo dnevi z močnim vetrom, mrazom in nizkimi temperaturami. Zaradi prezgodnje vegetacije ni zaželeno, da so tla bogata z organskimi gnojili iz katerega bi se lahko sproščal dušik. To bi dodatno prehranilo vinsko trto in pospešilo že tako zgodnjo vegetacijo.

Medtem ko je v kontinentalnih območjih bolje opravljati gnojenje z organskimi gnojili v jeseni  je v mediteranskih vinorodnih deželah bolje opraviti to opravilo spomladi.

Izbor organskega gnojila

Pri izbiri organskih gnojil imamo na voljo organska gnojila, ki jih razdelimo v dve skupini: 
–    tradicionalna organska gnojila (hlevski gnoj, gnojevka itd.),
–    sodobna organska gnojila (peletirana organska gnojila).

Največkrat je pri odločitvi za nakup posameznega organskega gnojila odločujoča cena in sredstva, ki so na razpolago. Poleg naštetih primerjav, s stališča stroškov je potrebno poudariti da:
–    visok odstotek sušine in vsebnost hranil odločno zmanjšata količino potrebnega organskega gnojila na hektar, kar seveda neposredno vpliva na zmanjšanje cene, ki jo plačamo za organsko dognojevanje našega vinograda;
–    gnojenje z 750 do 1000 kg organskega gnojila /ha na leto, zmanjša strošek nakupa potrebnih količin mineralnih gnojil za redno letno (spomladansko) dognojevanje vinogradov, kar v končnem izračunu vloženih sredstev in delovnih ur bistveno zmanjša letne stroške pridelave grozdja.

Pri izbiri organskih gnojil ob upoštevanju kvalitete in cene moramo biti posebej pozorni na vsebnost elementov (dušik, fosfor, kalij, magnezij in ostalih mikroelementov) in del suhe snovi v gnojilu. Pozorni moramo biti na morebitno vsebnost semen in patogenih organizmov. Pomemben podatek za vinogradnika pa je poraba gnojila za hektar vinograda.

Čim večji del suhe snovi je v gnojilu manjša je potrebna količina za enak ali boljši učinek. V primeru da izberemo gnojilo z  90 % suhe snovi bomo uporabili manj gnojila kot pri gnojilu, ki vsebuje samo 30 % suhe snovi. Na trgu so vinogradnikom na voljo različna peletirana organska gnojila. Povprečna poraba gnojil je 2000 kg/ha. Mnogi proizvajalci vrhunski vin sklepajo, da je zadovoljiva količina organskih gnojil že 1000 kg/ha. Nanos peletiranih organskih gnojil je enostaven. Za raztros lahko uporabimo klasične trosilne naprave, ki jih uporabljamo za mineralna gnojila. 
 
Če želimo proizvesti  kvalitetno vrhunsko grozdje in vino ter ohranjati uspešno profesionalno proizvodno je potrebno opravljati gnojenje z organskimi gnojili.


Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook