Kmetijstvo objavil

Spomladanska oskrba travinja

Letošnja pomlad za delo na travinju je kar padla z neba, časa za primerno pripravo travne ruše za njeno rast na travnikih in pašnikih pa je tako ostalo bolj malo. Spomladanska skrb za ugoden začetek rasti travne ruše z naše strani in kasnejši zadovoljivi pridelki silaže in mrve pa zagotovo sodita skupaj. Za prve prehode travinja s kmetijsko mehanizacijo se morajo tla najprej primerno osušiti, saj ni treba, da delamo škodo, kot ob spravilu prve košnje, kadar nas v to prisilijo vremenske razmere. Med nujne ukrepe, tam, kjer je to potrebno, zagotovo spadata brananje in valjanje ruše. Poleg lahko letos prištejemo tudi dosejavanje praznih mest v ruši in na koncu tudi gnojenje z živinskimi ali mineralnimi gnojili.

Brananje in/ali valjanje

Naloga travniških bran in tudi česal s prednjo gredjo je, da poravnajo zemljo na krtinah in prezračijo plast travne ruše, tako da odstranijo njene odmrle dele. Seveda pri tem tvegamo, da poškodujemo tudi mlade rastlinice, ki v tleh še niso dobro ukoreninjene. Ker pa se pozimi tla tudi dvigajo in spuščajo, se zgodi, da se prekine stik med korenskim delom travne ruše in tlemi. Zato je nujen, vendar premalokrat upoštevan ukrep tudi valjanje.

Dosejavanje v redko rušo

Dosejavanje je že dobro poznan ukrep izboljševanja travne ruše, kadar je ta redka ali vsebuje manj kakovostne vrste trav ali metuljnic ali pa se v njej razširijo nezaželene zeli, vendar travnatega zemljišča predhodno ne preorjemo. Povsod tam, kjer je zima povzročila, da so rušne rastline odmrle in so sedaj prazna mesta, lahko dosejemo že pred prvo košnjo. Za ta namen uporabimo eno ali dve vrsti trave (pasja trava ali mnogocvetna ljuljka). Setvena norma naj bo med 5 in 10 kilogrami na hektar. Dosejavanje lahko opravimo strojno ali ročno, odvisno od razmer.

Gnojiti tam, kjer bomo kosili

Pravilno gnojimo travno rušo toliko, kolikor pričakujemo, da bomo s hranili tudi odpeljali stran. Sejano travinje, v katerem uspevajo gospodarsko pomembne in na velik pridelek požlahtnjene sorte trav in metuljnic, sprejme in izkoristi večje količine dodanih hranil, kot so na primer dušik, fosfor in kalij. Če gnojimo z mineralnimi gnojili, naj bi gnojili približno tri do štiri tedne pred prvo košnjo. Gnojilo bo tako dobro porabljeno, če bodo hkrati tudi padavinske razmere ustrezne. Za bolj ciljno gnojenje in porabo nakupljenih hranil iz vreče je dobro poznati analizo tal travinja.

Čeprav se zdi, da z ognjem najlažje odstranimo odmrlo travno rušo ali tisto, kar je preko zime zraslo na travinju (poganjki robide in ostalih grmovnatih rastlin), uporabo ognja močno odsvetujemo. Za to obstajajo najmanj trije razlogi. Kadar travno rušo na omejenem območju zažgemo, nam toplota ognja poškoduje rastne vršičke kakovostnih vrst trav in tudi zeli pri razrastišču, hkrati pa toplotno obdela seme nezaželenih zeli in manjvrednih trav, ki potem hitreje kalijo. Ogenj pa ne poškoduje samo rastnih vršičkov kvalitetnih vrst trav, ampak tudi koristne organizme (deževniki, črvi ipd.) in mikroorganizme (bakterije, glive ipd.), ki spreminjajo organsko snov v hranila, dostopna rastlinam. Na požganih površinah poženejo manj kakovostne trave, ki se težje kosijo. Pa tudi poganjke grmovja, če se pojavlja predvsem na nagnjenih delih parcel, ne uničimo. Za to težavo je treba poiskati rešitev drugje. Ta pa se skriva predvsem v drugačnem načinu izkoriščanja travne ruše.

Skrb za spomladansko oskrbo travne ruše za pridelavo dobre voluminozne krme se nam na koncu leta izplača. Edino vremenske razmere (ustrezna količina dežja) morajo biti ugodne in krma za naše prežvekovalce bo na razpolago tudi čez tisti del leta, ko ruša ne raste.

 

Vir: http://www.glasdezele.si , doc. dr. Matej Vidrih, Oddelek za agronomijo, Biotehniška fakulteta

 

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook