Zanimivosti objavil

Srebrna akacija– vsem znana kot mimoza

Zakaj 8. marec in zakaj mimoza
Kdo ve, koliko žensk se danes zaveda, kaj se je zgodilo leta 1908, ko je
129 tekstilnih delavk v New Yorku pričelo stavko kot protest za
grozljive razmere, v katerih so bile prisiljene delati. Stavka je
trajala več dni, dokler 8. marca ni lastnik zaprl vsa vrata tovarne in
tako delavkam preprečil izhod. Potem je zagorelo, nekateri viri celo
trdijo, da je bil požar podtaknjen, in vseh 129 delavk je umrlo v
peklenskih mukah ognja. Od takrat je 8. marec mednarodni dan boja
ženskih pravic.
Izbira mimoze kot simbol dnevu žena pa sega v leto 1946, ko so rimske
organizatorke za praznik iskale sezonski cvet po razumnih cenah.

Katera je prava?

Ko iščemo fotografije o mimozi na spletu nam zadetki kažejo vse
polno prečudovitih rumenih cvetlic, če pa hočemo izvedeti kaj več npr. o
izvoru, zahtevnosti za gojenje itd. se stvar zaplete. Kako tudi ne!
Mimoza – tisto, katero poznamo na Dan žena – je v resnici srebrna
akacija (Acacia dealbata) iz družine metuljnic (Fabaceae). To zimzeleno
drevo izvira iz Avstralije, kjer lahko doseže tudi vrtoglavih 30 metrov v
višino.  V Evropo, natančneje na jug Francije prvič prispeokrog leta
1824. Da danes v tistem delu Francije obstaja cesta dolga 130 km z
imenom La Route des Mimosas in številne prireditve (15. januar – 15.
marec) v čast tej rumeni krasotici, se lahko zahvalimo najprej gospodu,
ki je slišal na ime James Cook. Ta je iz svojih neštetih potovanj med
drugim iz Avstralije prinesel ravno srebrno akacijo, in seveda bogatim
angleškim družinam, ki so imele posestva oziroma domove na Azurni obali
(Cote d’Azur) kamor so srebrno akacijo kot okrasno drevo sadili po
vrtovih in parkih. Kaj kmalu pa je rastlina »pobegnila« iz teh urejenih,
vendar ograjenih prostorov in se razbohotila ter naturalizirala v
okolici.

Srebrna akacija (mimoza) je rastlina vročega,
sredozemskega podnebnega pasu in za uspešno rast potrebuje sončno lego,
lahka, dobro odcedna kisla tla. Če so tla bogata raste hitreje, vendar
uspeva, pa čeprav počasneje, tudi v revnih tleh. Ker ne prenese
apnenčastih tal jo v ta namen cepijo na podlago sorodne akacije (Acacia
retinodes). Negativna stran te podlage pa je ta, da ne prenese
temperature pod -50C. Srebrna akacije je občutljiva tudi na onesnažen
zrak.
Če jo pustimo rasti kot drevo zraste v višino 10 metrov. Pri nas na
prostem uspeva ob morju in v bolj zavarovanih legah (vrtovih, ob
zidovih) na Primorskem, kjer temperatura ne pade pod 70C.
Povsod tam kjer je temperatura nižja je potrebna zaščita.  V primeru, da
nadzemni del pozebe, rastlino porežemo do tal. Če rastlina ponovno
zraste bo v tem primeru bolj podobna grmičku kot pa drevesu. Žal pa se
srebrna akacija kot lončnica slabo obnese.

Čas cvetenja traja od januarja pa do aprila. Majhni cvetovi združeni v
grozdasta socvetja so bolj ali manj intenzivno rumene barve. Srebrna
akacija je znana tudi po tem, da ima prijeten vonj. Po končanem cvetenju
je priporočena zelo drastična rez. S tem ukrepom se zagotovi bogat
cvetni nastavek za naslednjo sezono. Listi so svetlo zeleni in mehki na
dotik. Imajo to posebnost, da se zaprejo ponoči, v hladnejših dneh in
med nevihto. Mlade veje so belkaste barve od tod ime dealbata kar pomeni
pobeljeno.
Rastlino preprosto razmnožujemo s semeni zato ni nič čudnega, da so
nekatera področja kot so Azurna obala in otok Elba gosto poraščeni s
srebrno akacijo kjer se je povsem naturalizirala. Problem prekomernega
razraščanja ne predstavljajo samo semena ampak tudi koreninski izrastki.
Te najdemo tudi nekaj deset metrov od matične rastline, katera ima
močan in razvejan koreninski sistem.

Kaj pa ime mimoza?

V botaniki edina vrsta, ki ima pravico do tega imena je prava
mimoza (Mimosa pudica) drugače imenovana sramežljivka ali občutljivka.
Ime izhaja iz latinske besede »Mimulus« (mimika) in pudica (sramežljiv),
prav zaradi tega ker ob dotiku zapre liste in čez 15 ali 30 minut jih
ponovno odpre. To je nekakšno varovalo pred rastlinojedi. Pri nas je kot
enoletna rastlina (lončnica), ki zraste približno 50 cm v višino. V
naravnem okolju pa je zimzelena in lahko doseže tudi 4 metre. Prava
mimoza cveti v poletnih mesecih (julij – september), cvetovi so rožnate
barve.

Zakaj so srebrno akacijo napačno preimenovali v mimozo ni znano. Mogoče
zaradi podobnosti cvetov med obema vrstama se je ime nato razširilo tudi
na ostale akacije pa čeprav naj bi mimoza ostala le A. dealbata in
njene sortne različice.

Kaj lahko najdemo še pod imenom mimoza?

Mimoza koktajl sestavljen iz šampanjca (oziroma penečega vina)
in pomarančnega soka v razmerju 1:1 ali 3:1. Prvič je bil narejen leta
1925 v Paris Ritzu. Ime je dobil prav po mimozi zaradi rumene barve. V
Veliki Britaniji je poznan kot Buck’s Fizz, v ZDA in Evropi pa kot
mimoza koktajl.

Poleg koktajla je mimoza še ime za: asteroid (1079 Mimosa), ime zvezde v ozvezdju Južni križ, ime torte in seveda žensko ime.

Viri:
http://en.wikipedia.org/wiki/Acacia_dealbata
http://www.giardini.biz/content/acacia-dealbata-mimosa
http://www.giardinaggio.net/Giardino/Alberi/Acacia.asp

 Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook