Zanimivosti objavil

Sršen – ptica ujeda v svetu žuželk – 2. del

Globoko zamaknjene sestavljene oči so oblikovane v obliki črke »C«. Med njima so še tri enostavna očesca, ki služijo za podrobnejši pogled v temi in v gnezdu. Krila rdeče-oranžne barve, pecljat, dolg trebuh je rjave barve z rumenimi progami različnih debelin odvisno od podvrste. Prsni koš in trebuh je poraščen z dlačicami, čeprav ni tako kosmat kot ga ima večina čebel. To je največji predstavnik v družini os, to je evropski sršen.

Poletje je tisti letni čas, ko se s sršeni najpogosteje srečamo. Ni pa edini, kajti »velikana« lahko srečamo vse tja do pozne jeseni. Kljub temu, da je predvsem dnevna žuželka je sršen delno aktiven tudi ko se stemni. Ponoči jih privlači luč zato se zaletavajo v okna. Letijo lahko pri jakosti svetlobe 0,01 luksa, kar je človeškemu očesu popolnoma neuporabno.   

Čeprav jih v »našo bližino« privabi luč moramo vedeti, da sršene ne privlači ne hrana za ljudi in niti živilski odpadki. Mogoče je najbolj slaba plat sršenov ta, da lahko popolnoma uničijo sadje, npr. jabolka medtem, ko je sadje še vedno na drevesu.

Sršen je pretežno plenilec raznih žuželk kot so kobilice, muhe in čebele. Ujeti žuželki z močno čeljustjo odstranijo glavo, noge, krila in trebuh. Samo prsni predel, bogat s proteini zaradi prisotnosti mišic za letenje, prenesejo kot mesne kroglice v gnezdo. Odrasli primerki hranijo ličinke s to prežvečeno mešanico ujetih žuželk, ki jo izbljuvajo. V obdobju slabega vremena pa delavke hranijo ličinke s sladko raztopino. Sršeni prav tako jedo drevesni sok, sadje in mano.

Sršen je zelo koristen saj velika kolonija sršenov ujame več kilogramov večinoma nadležnih in škodljivih insektov skozi vso sezono. Ob upoštevanju majhne teže plena, kot so muhe, pajki in ose, je jasno, da to pomeni ogromno število žuželk. Sršeni plenijo samo žive živali in pod nobenim pogojem se ne bodo hranili z mrhovino. Tudi zvečer plenijo le žive nočne žuželke, katerih edini drugi plenilci so netopirji. Sršeni so »top« plenilci in v svetu žuželk so primerljivi le z ujedami v svetu ptic. Lahko bi jih poimenovali »orelželka«.

Glavnino hrane približno 90% predstavljajo muhe in le občasno čebele. Čebelarski strokovnjaki navajajo, da je učinek sršena na panje čebel zanemarljiv. Dnevni ulov od začetka junija je približno 10-15 čebel na delavko sršena, saj le nekaj sršenov gre na lov čebel. V istem času pa se popolnoma razvita čebelja družina lahko sooča s plenjenjem s približno 50.000 »roparskimi« čebelami. Če upoštevamo veliko stopnjo zalege čebelje matice 1.500-3.000 čebel na dan je posledično izguba čebel razmeroma majhna (<1%), kar za zdrav panj ne predstavlja prave nevarnosti. Poleg tega čebele uplenjene v tem času niso tiste, ki prezimijo. Dejansko imajo izgube zaradi vremena in drugih vzrokov (npr. herbicidov, insekticidov, varoe, prometa) veliko več negativnega učinka na družino. Spomnimo se samo letošnji množični pomor čebel!

Tako sršeni kot ose so veliki plenilci gosenic, predvsem ličink moljev. Iz tega vidika so sršeni še kako koristni. Torej, če je mogoče je pametno gnezda pusti pri miru saj tako povečamo biološki nadzor žuželk, kar posledično zmanjšuje potrebo po pesticidih. Vrtnarji bi se morali veseliti, da imajo gnezdo sršenov v bližini!

Neupravičen strah pred sršeni pogosto privede do uničevanja gnezd, kar lahko vodi najprej v ogroženost nato pa v propad same vrste tako na lokalni kot globalni ravni. V nekaterih evropskih državah so sršenu priznali korist in mu posledično zagotovili tudi pravno zaščito. Zlasti v Nemčiji, kjer je namerno ali nezakonito pobijanje oziroma uničevanje evropskega sršena in gnezd po zakonu varstva narave od 1. januarja 1987  kaznivo dejanje za katerega se plača z do 50.000 euri kazni.  

 

 

 

 

Viri:
http://www.vespa-crabro.de/
http://en.wikipedia.org/wiki/European_hornet
http://www.muenster.org/hornissenschutz/hornets.htm http://www.vialattea.net/esperti/php/risposta.php?num=7683

 

 

 

Martina Vodopivec

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook