Zanimivosti objavil

Sršen – življenjski cikel – 1. del

Spomladi proti koncu aprila, ko se matica prebudi iz zimskega spanja prične iskat primeren kraj za gnezditev in hrano v obliki drevesnega soka in žuželk. Ker votla drevesa postajajo vse redkejša si primeren kraj poišče v bližini človeka – na balkonih, lopah, podstrešjih, itd.

Ko je mesto izbrano, na skritem in težko vidnem mestu, najprej naredi majhen pecelj (steblo) na katerem bo viselo gnezdo. Sprva gnezdo zgleda kot konkavna polobla, ki ima v notranjosti nekaj celic z ličinkami v notranjosti. Prve celice so zgrajene navzven in so kmalu vse zasedene z jajčeci, 10-20. Po petih do osmih dneh se razvije majhna ličinka (nimfa, 1-2 mm), ki v naslednjih 12-14 dneh gre skozi pet stadijev levitve. Ko larva povsem odraste začne iz posebne žleze presti finotanko svileno nit, da prekrije celico. Tako zaščitena sršenova buba se v naslednjih 13-15 dneh metamorfozira (preobrazi) v delavko.

Za prvo leglo skrbi in hrani sama matica. Na tej stopnji matica neguje in širi gnezdo. Na novo izlegle delavke bodo prvi polet opravile 2-3 dni kasneje. Vsako delavsko celico se lahko ponovno uporablja do 4 krat.

Po izlegu 5-10 delavk, kraljica začne leteti vse manj iz gnezda, delavke pa prevzamejo  vlogo iskanja hrane. Delavke so opazno manjše in živijo samo tri do štiri tedne. Sčasoma postane kraljica vezana na gnezdo, katerega ne bo nikoli več zapustila. Z matico na varnem skrito v gnezdu je tako najnevarnejše obdobje za kolonijo mimo. Matica je od zdaj naprej osredotočena zgolj na razmnoževanje, funkcijo, ki jo opravlja vse do njene smrti.

Gnezdo sršena na zven zgleda kot okrogla ovojnica, ki vsebuje več plasti šesterokotnih celic.  Če je zgrajeno zunaj na prostem, lahko prevzame okrogle ali ovalne oblike obsega nogometne žoge, znotraj katerega je več vodoravnih nadstropij s celicami, ki vsebujejo zalego. Odprtina celice je navzdol. Če pa je gnezdo zgrajeno v notranjosti votlin ali podstrešjih lahko doseže precejšnje dimenzije vse do 1 metra višine.

Sršeni za gradnjo gnezd uporabljajo lesno celulozo. Material za izgradnjo so drobci mrtvega lesa, ki ga zgrizejo, prežvečijo in navlažijo s slino vse dokler pridobijo oblikovalno pasto. Ko se posuši postane trda in ima papirnat videz. Srednje veliko gnezdo vsebuje do 5000 celic. Temperatura znotraj gnezda je okrog 30oC.

Pogosto v kolonijah sršenov živi hrošč Velleius dilatatus, ki se hrani z detriti, ki jih pridelajo sršeni (primer komensalizma). Hrošč ne more preživeti brez sršena čeprav je prisotna zadostna količina detritov (ostanki rastlinskih in živalskih organizmov). Hrošček najde gnezdo po zaslugi svojega zelo dobrega voha. Večina gnezd sršenov vsebuje povprečno deset hroščkov V. dilatatus.

Po hrano tudi 1500 metrov daleč
Delavke neutrudno zbirajo hrano, gradbeni material in vodo in opravljajo vsa dela: hranijo, opravljajo nego, so paznice … V toplih poletnih dneh navlažijo površino celic z vodo in tako preko izhlapevanja nižajo  temperaturo. Po končanem prvem satju zgradijo nov pecelj, da se omogoči gradnja nove vrste. Gradnja poteka od prvega sata navzdol z dodatnim stranskim širjenjem satov.

Kraljica potrebuje več beljakovin kot delavke za razvoj jajčnikov in proizvodnjo jajčec. Zelo aktivne delavke potrebujejo v glavnem le ogljikove hidrate. Te dobijo iz sladke tekočine iz poškodovanih dreves s katerih pronica sok, predvsem so to hrast in jesen. Poleg tega jedo sok iz zrelih plodov: jabolk, hrušk, sliv in nektar. Hrano iščejo do 1500 m daleč od njihovega gnezda.

 

 

Viri:http://www.vespa-crabro.de/
http://en.wikipedia.org/wiki/European_hornet
http://www.elitron.mi.it/calabroni.html
http://www.vialattea.net/esperti/php/risposta.php?num=7683
http://www.nationalgeographic.it/natura/animali/2010/05/06/news/hornet-1679/

 

 

 

Martina Vodopivec

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook