Zanimivosti objavil

Sršen – življenjski cikel – 2. Del

Larve (ličinke) sršena ustvarijo nekakšno shrambo hrane, katera pomaga pri ravnotežju med pomanjkanjem in obiljem hrane. Ta prenos hrane, ko si jo posamezniki znotraj kolonije izmenjajo med seboj v obliki tekočin imenujemo »trophallaxis«. Lačne ličinke oddajajo nekakšen hrup.

Pojav prvih mladih matic pomeni začetek konca kolonije
V času, od sredine avgusta do sredine septembra kolonija sršenov doseže svoj razvojni vrh in šteje od 400-700 članov. Gnezdo je v tej fazi približno 60 cm visoko. Kraljica začne  izlegati neoplojena jajčeca, iz katerih se razvijejo haploidni samci – troti (velikost 21-28 mm) in mlade matice. To je nekakšen začetek konca same kolonije.

S pojavom prvih matic in samcev se začne propad gnezda. Matica nič več ne izloča  hormona, kateri povzroča sterilnost delavk. Te postopoma zanemarjajo staro matico, ki na koncu izčrpana od odlaganja jajčec zapusti gnezdo. Preostale delavke so zaposlene s hranjenjem novih matic z ogljikovimi hidrati in proteini, kar jim bo omogočalo prezimitev. Nove matice in samci ne sodelujejo pri delu ampak sedijo na satju in se hranijo. Ličinke v tej fazi nimajo več možnosti razvoja, izgubijo težo in sčasoma padejo iz celic.

Mlade matice in samci se zbirajo po drevesih ali v bližini gnezda in se sparijo. Samci kmalu po paritvi poginejo. Nove oplojene matice si po parjenju poiščejo primeren prostor v strohnelih deblih ali pod zemljo, kjer prezimijo zimsko spanje. Njihova presnova se upočasni na najnižjo možno raven ter pričnejo proizvajati glicerol, kateri deluje protizmrzovalno.
Medtem stara matica, izčrpana in prestara, da bi še izlegala jajčeca umre. V naslednjih dneh ji sledijo vse njene delavke, od najstarejše do najmlajše. Zadnji zarod samcev in delavk lahko preživi le do prihoda zime – obdobje, ki ga v nobenem primeru ne morejo preživeti.

Od gnezda tako ostane le papirnata ovojnica in zapuščene celice, ki jih pogosto oplenijo mravlje ali pa jih kot zimsko zatočišče uporabljajo druge žuželke, kot so polkrilci, pikapolonice ali druge žuželke. V naslednjem letu nove generacije sršenov ne bodo nikdar več uporabljale starega gnezda.

Spomladi bodo prezimele matice pričele nov ciklus in tako nadaljevale obstoj vrste, tako kot so to že od nekdaj počele njihove prednice. Zanimivost: zadnja odkritja na področju sončne energije so pokazala, da je največji strokovnjak na tem področju ravno sršen (Vespa orientalis), saj naj bi sončno energijo uporabljal za proizvajanje električne energije. Poleg tega naj bi imel tudi učinkovito zgradbo telesa, katera mu omogoča hlajenje v vročih poletnih dneh.

Viri:
http://www.vespa-crabro.de/
http://en.wikipedia.org/wiki/European_hornet
http://www.elitron.mi.it/calabroni.html
http://www.vialattea.net/esperti/php/risposta.php?num=7683 http://www.nationalgeographic.it/natura/animali/2010/05/06/news/hornet-1679/

 

Martina Vodopivec

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook