Poljedelstvo objavil

Stavim na stroko

So ljudje, ki radi tarnajo, in so
ljudje, ki se s težavami spopadejo. Eden izmed zadnjih je gotovo Ivan
Bučar, kmet – pridelovalec zelenjave iz vasi Veliko Mlačevo pri
Grosupljem. Kot inženir kmetijstva opravlja delo direktorja Veletržnice
Ljubljana. A to še zdaleč ni vse. Je predsednik Zadruge pridelovalcev in
trgovcev sadja in zelenjave Slovenije, na Ministrstvu RS za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano sodeluje v delovni skupini za pripravo
Strategije razvoja kmetijstva, je član upravnega odbora Gospodarsko
interesnega združenja (GIZ) Pikapolonica, v organih Kmetijsko gozdarske
zbornice Slovenije (KGZS) deluje kot član sveta območne enote (OE)
Ljubljana in je član odbora za poljedelstvo, vrtnarstvo in travništvo
pri KGZS.

Iz medijev vas večina pozna kot borca za ohranitev veletržnice v
Ljubljani, ki naj bi se v kratkem selila na Cesto dveh cesarjev na Vič.
Kaj pomeni veletržnica za slovenske kmete in kaj za potrošnike?

Ljubljana je glavno mesto Slovenije,
kjer živi okoli 300.000 prebivalcev, ki predstavljajo veliko kupno moč
za kmetijske pridelke. Kmetje iz vse Slovenije imajo na veletržnici
možnost prodaje pridelkov po primernih cenah. Kakovostni, lokalno
pridelani pridelki predstavljajo ogromno pridobitev za potrošnike. Na
veletržnici kupujejo trgovci, ki se ukvarjajo s prodajo na drobno,
gostilničarji, hotelirji in ljudje, ki se ukvarjajo s prodajo –
dokupujejo del zelenjave, ki je sami ne morejo pridelati. Nova lokacija
na Cesti dveh cesarjev ni idealna, je pa sprejemljiva. Potrjena je s
strani ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prof. dr. Milana
Pogačnika in župana Ljubljane Zorana Jankovića. Gre za zemljišče v
upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki bo do konca marca
preneseno na Mestno občino Ljubljana. Na njem se trenutno nahajajo
nelegalni vrtički.

Kako je veletržnica organizirana?

Deluje zelo enostavno. Kmet pripelje
svoje pridelke in jih ob predložitvi ustreznih potrdil lahko prodaja.
Pristojbina za prodajo znaša 12 evrov. Po novem Zakonu o kmetijstvu ima
kmet možnost individualne prodaje svojih pridelkov do vrednosti, ko ni
davčni zavezanec. Postavljamo tudi projekt prodaje preko spleta. Naš
cilj je skrbeti tudi za interese srednjih in malih kmetov.

Koliko slovenskih pridelovalcev sploh prodaja na veletržnici?

V času sezone od 25 do 50 kmetov.
Tržni delež zelo variira. Lahko rečem, da je okoli 10–15 % sadja in
zelenjave v času sezone na veletržnici slovenskega porekla. Želim si, da
bi se za prodajo sadja in zelenjave na veletržnici odločalo več zadrug.
Nakup in uživanje pridelkov slovenskega porekla je izjemnega pomena
tudi zaradi ustreznega inšpekcijskega nadzora nad temi pridelki, ki
poleg stroge zakonodaje zagotavljajo varno hrano. Potrošniki so
velikokrat premalo osveščeni in dajejo premalo pozornosti temu, kaj
pojedo. Trend gre v to smer, žal prepočasi. Pri uvozu sadja in zelenjave
iz drugih držav se namreč izvaja kontrola zgolj na ostanke
fitofarmacevtskih sredstev, registriranih v Sloveniji, ne pa tudi
tistih, ki jih lahko uporabljajo pridelovalci zunaj naših meja.

Verjetno je tudi to eden izmed razlogov, da ste pred leti
vložili pobudo za spremembo Zakona o javnih naročilih, ki je stopila v
veljavo marca 2008
. V začetku marca 2008 je stopila v veljavo
novela zakona o javnem naročanju, katere pobudnik sem. To je lepa tržna
priložnost za kmete, saj imajo javni zavodi (vrtci, šole, bolnišnice in
domovi za ostarele) možnost kupovati živila višje kakovosti in ne le
najcenejša. Pomembno je, da se porabniki sadja in zelenjave zavedajo
pomena čim krajše poti od pridelovalca do kupca tako z vidika zdrave
prehrane kot cene. Več ko je posrednikov, višja je cena in slabša
kakovost. Podatek o 15-odstotni samooskrbi zelenjave v Sloveniji je skrb
vzbujajoč tako za ministrstvo kot za vlado in KGZS. Kmetje bi se morali
bolje organizirati. Sem oster nasprotnik delovanja zadrug po načelu
trgovcev – poceni kupiti, drago prodati. Cene bi morale imeti maksimalno
8-12-odstotno maržo. Cena od pridelovalca do trgovca se ne sme zvišati
za 50 do 100 % ali več. Slovenski kmet čuti pripadnost zadrugi. Ta mu
mora omogočiti boljše pogoje pri nakupu repromateriala in prodaji
pridelkov. Strošek bi moral pokriti le strošek delovanja zadrug in ne
prinašati ekstra dobička. Tudi s prodajo zadružnih nepremičnin ne bodo
mogli v nedogled reševati svoje likvidnosti.
 

Ste idejni oče projekta skupna embalaža za slovenske pridelovalce sadja in zelenjave. Nam ga lahko predstavite?

Moja želja je, da bi bila slovensko
sadje in zelenjava porabniku prepoznavna. Embalaže igra pri tem pomembno
vlogo. S tem namenom smo ob podpori Ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, Biotehniške fakultete v Ljubljani in Kmetijsko
gozdarske zbornice Slovenije pripravili projekt blagovne znamke
Slovensko sadje in zelenjava – zdravo in domače, ki je v postopku
zaščite. Verjamem, da je projekt dober. Zastavlja se dvom, ker
izpostavljamo besedo slovensko, kar je v nasprotju s pravili Evropske
unije. To pomeni, da zanj ne moremo pridobiti evropskih sredstev. Kljub
temu od imena ne odstopamo. Embalaža je lična, trdna in uporabna. Ne
vpija vode, ni odvisna od temperaturnih sprememb ter omogoča neposredno
pobiranje zelenjave in pranje. 
 

Ali kmetje projekt podpirajo?

Ko bo projekt končan, ga bomo
predstavili tržnim pridelovalcem, kmetom in ostalim. Verjamem, da ga
bodo pripravljeni finančno podpreti. Dejstvo je, da slovenski kmetje
zagotavljamo zgolj 20-25-odstotno samooskrbo, kar pomeni, da si ne
konkuriramo. Sicer lahko povem, da kmetje že sedaj načeloma ta projekt
podpirajo.

Koliko vam pri vaših dejavnostih pomaga Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije?

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije
zastopam pridelovalce vrtnin. Cenim in velik pomen dajem predvsem
strokovnemu delu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki s svojim
delom pomembno prispeva k pripravi boljših zakonskih pogojev za
delovanje kmetov. Stavim prav na te ljudi. Politika potrebuje podporo
stroke. Kmetje smo v delo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije premalo
vključeni. Večina jih računa, da bodo vse vedeli in uredili »oni«. Temu
ni tako. Kmetje moramo biti organizirani tako v zborničnem kot
zadružnem sistemu. Pri pripravi zakonodaje mora za predlogi stati
ustanova, kot je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Upam, da se
bomo kmetje kmalu organizirali v Slovensko kmečko podeželsko stranko, ki
bo zastopala interese slovenskega kmetstva in podeželja.

OBJAVIL/A KMETIJA

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook