Stevija, sladki list ali paragvajski med

Rastlina stevija je zelišče, ki prihaja iz Južne Amerike, bolj natančno iz Peruja. To je večletna grmičasta rastlina iz družine krizantem. V Paragvaju jo že stoletja uporabljajo v vsakodnevni prehrani, imenujemo pa jo tudi list sladkega medu, sladki list ali listni sladkor. Ta rastlina je kar tristokrat bolj sladka od sladkorja, pri tem pa ne vsebuje sladkorja. Sladkoba, ki jo čutimo ob zaužitju stevije pa traja kar precej dlje od sladkorja.

Čeprav rastlina izhaja iz tropskih predelov jo lahko uspešno gojimo tudi v naših krajih. Pri nas se sadike stevije prodajajo v nekaterih vrtnarijah, lahko pa jo naročimo še na lažji način, preko spleta v obliki semen. Vendar lahko tu nastopi težava, saj so semena stevije slabo kaljiva, po dveh mesecih pa kaljivost strmo pada. Če bomo vseeno vztrajali na vzgoji iz semena, ga je potrebno posaditi v sterilen substrat, v plitko prst, meseca marca in pri tem pazimo, da je prst vseskozi enakomerno vlažna. Lonec s tako posajenim semenom postavimo na topel in svetel prostor. Takoj, ko mlade rastlinice poženejo prve liste, jih presadimo v večji lonec. Mlade rastlinice so izjemno občutljive, zato jih moramo gojiti izključno v sterilnem substratu, ki vsebuje NPK in ostale mikroelemente. Ko rastlina zraste, ni več toliko zahtevna kar se tiče izbire prsti. Pomembno je le to, da ji še vedno zagotovimo vlažno prst, ob ugodnih pogojih pa lahko zraste kar do enega metra višine. Po videzu ta grmiček nekoliko spominja na domačo meto. Stevija je občutljiva na temperature, ki so pod lediščem zato jo na prosto, v vrt posadimo šele, ko je nevarnost pozebe že mimo. V našem podnebju je vseeno bolje, da jo posajeno v lonec postavimo na prosto nekje v maju in jo pustimo zunaj do konca poletja. Liste stevije obiramo jeseni, vse do prve zmrzali. Če pustimo stevijo na mrazu, se lahko zgodi, da bo rastlina odmrla, korenine pa primerno zaščitene preživijo in drugo leto požene rastlina na novo. Stevija je bila dolga leta zapostavljena, ponekod celo prepovedana, nikakor pa se je ni smelo uporabljati kot naravni aditiv v prehranski industriji. Posebej v Koreji in na Japonskem je to rastlina, ki jo uporabljajo že desetletja v industriji otroške hrane, nekateri poznani proizvajalci gaziranih pijač, pa jo uporabljajo namesto umetnih sladil.

Tisti, ki se odločijo za gojenje te zanimive rastline, lahko posušene in zmlete lističe uporabite v vsakodnevni prehrani, kot sladilo za kavo, čaj ali pri pripravi peciva. Liste sušimo na direktnem soncu, posušeni so nekje po 12 urah. Stevija ima zelo nizko vsebnost ogljikovih hidratov in vsebuje zelo malo kalorij, zato je še posebej priporočljiva pri dietni prehrani. Stevija pomaga pri zdravljenju visokega krvnega tlaka in pri zdravljenju debelosti. Slad, ki ga listi stevije vsebujejo deluje kot obrambni mehanizem proti pršicam, ušem in drugim podobnim insektom.

Vir: http://www.gojijagode.com/index.php/vrtnarija-zeleni-zmaj/28-stevija

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook