Kmetijstvo objavil

Število sušnih let se bo povečevalo

17. junija 2010 je bil svetovni dan boja proti suši in širjenju puščav.
Čeprav je Slovenija dokaj bogata s padavinami, naj bi se število suš z
leti povečevalo: v zadnjih 50 letih je bilo tako 14 sušnih let, od tega
pet od leta 2000 naprej.Na ta dan se po vsem svetu zaznamuje dan konvencije Združenih narodov o
boju proti širjenju puščav oziroma dezertifikaciji in degradaciji tal.
Agencija za okolje (Arso) je ob tej priložnosti skupaj z Biotehniško
fakulteto Univerze v Ljubljani pripravila knjižico z naslovom Izzivi
Slovenije na področju suš in degradacije tal. Poleg elektronske oblike
bo kmalu dostopna tudi v knjižni.

Kot pojasnjujejo v agenciji, je do danes h Konvenciji Združenih narodov o
boju proti dezertifikaciji pristopilo 193 držav, ta konvencija pa je
edini zavezujoči mednarodnopravni dokument na okoljskem področju, ki
pokriva tla. Čeprav samo ime konvencije vključuje le dezertifikacijo, pa
konvencija vsebinsko pokriva tudi problematiko degradacije tal in suš,
še dodajajo.

Vpliv tudi na emigracije
Vsi trije pojavi po njihovih navedbah ogrožajo varnost ljudi, saj
vplivajo na razpoložljivost in kakovost hrane ter pitne vode,
onemogočajo gospodarski razvoj in celo ogrožajo domove in prisilijo
ljudi v emigracijo.

Zato je v splošnem poslanstvo konvencije usmerjeno predvsem v
izkoreninjenje revščine in zagotavljanje trajnostnega razvoja preko
povečevanja pridelovalne sposobnosti zemljišč, sanacije degradiranih
zemljišč ter ohranjanja in trajnega gospodarjenja s talnimi in vodnimi
viri.

Slovenija bogata s padavinami, a vedno bolj tudi s sušami
Slovenija je v splošnem dokaj bogata s padavinami, saj najbolj suhi
predeli v povprečju prejmejo okrog 800 litrov padavin na kvadratni
meter, najbolj namočeni pa več kot 3.500. Ob tem je poplavno ogroženih
15 odstotkov ozemlja. Zato je, še posebej na deževen dan 17. 6. 2010,
je  morda težko razumeti, da suše povzročajo resne težave v Sloveniji.

Vendar pa hkrati opozarjajo, da je suša v zadnjih 50 letih prizadela
večji del Slovenije kar štirinajstkrat, od tega osemkrat po letu 1990 in
petkrat po letu 2000. S predvidenimi podnebnimi spremembami naj bi se
pogostnost in izrazitost suš v Sloveniji še povečala. Kmetijska
zemljišča se zaraščajo Hkrati pa se tudi veča delež gozda v Sloveniji,
ki jo uvršča na tretje mesto v Evropi, pri čemer se je tako visoko
uvrstila šele pred desetletji. Leta 1875 je bil namreč na tem ozemlju
delež gozdov le 35,4-ostoten, leta 1947 se je delež gozdnatosti povečal
na 42,2 odstotka, do leta 1990 pa je gozd pokrival že več kot polovico
ozemlja (53,2 odstotka) in kot kaže, se zaraščanje kmetijskih zemljišč
še nadaljuje.

Avtor: Bučar Ivan

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook