Kmetijstvo objavil

Sum na prisotnost virusa slinavke in parkljevke ovržen

Nadaljnje preiskave, ki jih je opravil
Nacionalni veterinarski inštitut pri Veterinarski fakulteti, so ovrgle
sum na prisotnost virusa slinavke in parkljevke pri govedu s kmetije
blizu Ajdovščine

Opravljene so bile tudi analize na
prisotnost virusa blue thongue, ki so bile prav tako negativne. Zaradi
tega bo Vurs ukrepe na kmetiji takoj ukinil.

Veterinar je sum na slinavko in
parkljevko pri dveh živalih na kmetijskem gospodarstvu v bližini
Ajdovščine postavil v petek popoldne in ob 17.18 je že bilo seznanjeno
Državno središče za nadzor bolezni. Gre za srednje veliko kmetijo, na
kateri imajo 27 govedi in nekaj drugih živali, med njimi kokoši, race,
pse, mačke, je povedala Čadonič Špeličeva.

Državno središče za nadzor bolezni je na
omenjeni kmetiji takoj odredilo najbolj nujne ukrepe, to je zaporo
dvorišča in osamitev živali.

Na teren so prav tako poslali
strokovnjake Nacionalnega veterinarskega inštituta pri Veterinarski
fakulteti in uradne veterinarje Vursa, ki so opravili obširno
epizootiološko poizvedovanje in odvzeli vzorce za nadaljnje preiskave.
Te so že ponoči nakazale, da verjetno ne gre za to kužno bolezen.

Živali so se verjetno okužile s kakšno baterijo

Kot je pojasnila Čadonič Špeličeva, je
sicer pri obeh živalih obstajalo nekaj za slinavko in parkljevko
značilnih kliničnih znakov, kot so razjede na jeziku in v ustih in
obilno slinjenje, vendar živali niso imele povišane temperature in tudi
pri samem pregledu so kolegi ugotovili, da verjetno ne gre za to
bolezen. Morda so se živali okužile s kakšno bakterijo ali glivicami, je
ugibala.

Kmet Ivo Marc, na katerega kmetiji so
posumili na slinavko in parkljevko, je še pred dokončno analizo dejal,
da je zadovoljen, da so prve analize ovrgle sum na to bolezen.
“Oddahnili smo si, saj bi bila bolezen katastrofa za kmetijo,” je
povedal in se vprašal, od kod bi morebitna bolezen sploh lahko prišla,
saj novih živali v hlev niso pripeljali že dve leti.

Da z živalmi morda nekaj ni v redu, je
Marc opazil v petek zjutraj na travniku ob hiši, kjer se govedo prosto
pase. “V petek zjutraj sem na pašniku opazil, da krave ležijo, pri
prežvekovanju pa imajo krvavo slino, kar sem sporočil veterinarjem.
Veterinar je prišel, a ni zanesljivo vedel, za kaj gre. Lahko bi bila
slinavka in parkljevka, lahko bi bilo kaj drugega. Bolje držati kot
loviti,” je povedal Marc.

Bolezen ni nevarna za ljudi, se pa hitro širi

Čadonič Špeličeva je poudarila, da
bolezen ni nevarna za ljudi, se pa zelo hitro širi in povzroča veliko
gospodarsko škodo. Zato se je bila veterinarska stroka dolžna hitro
odzvati.

Vodja sektorja za zdravstveno varstvo in
zaščito živali na Vursu Breda Hrovatin je pojasnila, da slinavka in
parkljevka prizadane predvsem parkljarje, tako domače kot divje. Če niso
uvedeni ustrezni ukrepi, se okužba zelo hitro širi, iz hleva v hlev, iz
države v državo, je opozorila.

Povzročena je lahko velika gospodarska škoda

Za to bolezen je značilen pojav
mehurčkov na ustni sluznici oz. parkljih. Ti mehurčki pozneje počijo in
pride do močnega slinjenja. Sama bolezen sicer za živali ni tako
nevarna, kot je nevarna s stališča povzročitve velike gospodarske škode.

Večji izbruh te bolezni v Evropi leta 2001

Letos na mednarodnem uradu za kužne
bolezni še niso prijeli nobene prijave te bolezni. Lani so o njej
poročali iz nekaterih držav Afrike, Azije in Južne Amerike, medtem ko se
je v Evropi nazadnje pojavila v letu 2007, in sicer v Veliki Britaniji
in Turčiji. Večjega izbruha te bolezni v Evropi se sicer spominjamo iz
leta 2001, ko je v Veliki Britaniji povzročila veliko gospodarsko škodo.
V Sloveniji pa so nazadnje zbolele živali leta 1968.

Vir: Siol

OBJAVIL/A BRIGITA PRIMC

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook