Zanimivosti objavil

SUŠENJE MARELIC – SUŠENJE MARELIC

Nekateri pravijo, tam kjer je vino so tudi marelice. Te imajo zelo rade sončne lege in toplo podnebje. V redni prodaji so marelice zelo malo časa, zato se danes vse bolj spodbuja, da kar sami odidemo do pridelovalca in si tam po možnosti še sami naberemo marelice. V kolikor sušimo še ne čisto zrele plodove, dobimo ven zelo neokusen izdelek.

Preden marelice damo v sušenje jih moramo dati na polovico, jim odstraniti koščico ter jih polagati nas lese, vendar z odprtjo stranjo navzgor. Temu sadežu moramo v fazi sušenja ponuditi zelo veliko pozornosti in energije. Največkrat se že kmalu po začetku sušenja odprta površina malo zasuši. In prav zato nekateri priporočajo, da pogosto menjavamo položaj les v sušilnici. Ko se sušenje bliža koncu, moramo biti previdni, da se plodovi ne zasušijo preveč trdo.

Vedeti moramo, da imajo doma posušene marelice veliko večjo vrednost kot kupljene in so tudi veliko bolj kvalitetne. Pri nas v večini prodajajo turške marelice, ki pa so dveh vrst. Pred sušenjem so svetlo oranžne potopili v posebno raztopino in jih pred in po sušenju žveplali. Prav zato so take marelice rade bolj kisle. Temno rjave pa so naravno potemnele, ampak na precej vročem maloazijskem soncu.

Nekateri pa imajo radi tudi namočene suhe marelice. Prav tako postanejo laže prebavljive. Če jim dodamo še malo koriandrovih plodov, pa blagodejno učinkujejo, poleg tega pa je ta okus zelo prijeten.

Marelice pa so tudi vir železa, bakra in ostalih rudnin. Suhe marelice vsebujejo tudi zelo veliko beta karotena. Priporočljivo je, da jo jemo, ker dobro vpliva na našo kri, na naš vid in na odporne sluznice. Marelice lahko jemo praktično vsak dan, še posebej suhe, katere imamo na voljo celo leto, medtem, ko imamo običajne samo v času sezone.

Vir: CORTESE,D in R. Terpin : Suho sadje, zelenjava, zelišča in gobe. Ljubljana : Založba Kmečki glas, 2003

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook