Zanimivosti objavil

Svetovni dan kmetic – 15. oktober

Povprečna kmečka ženska v Sloveniji ima največ osnovnošolsko izobrazbo, se ne izobražuje, je poročena, stara je 49 let, živi s partnerjem in ima otroka ter opravi okoli 38 ur na teden v kmetijskih dejavnostih.

Letos praznujemo svetovni dan kmečkih žensk – 15. oktober – že sedemnajstič. Dan je namenjen promociji vloge, ki jo ima kmečka ženska v proizvodnji in pri zagotavljanju hrane in pri spodbujanju razvoja kmetijstva na splošno. Najbrž ni naključje, da so Združeni narodi izbrali za dan kmečkih žensk prav ta datum, kajti dan, ki mu sledi – 16. oktober –, je svetovni dan hrane. Dan kmečkih žensk je sicer pomembnejši za države v razvoju, v katerih je prav kmetijstvo pogosto glavni zaposlitveni sektor; tam ponekod dela tudi več kot 60 % žensk. Pri nas je po zadnjih podatkih iz Ankete o delovni sili delalo v kmetijstvu 7,5 % vseh delovno aktivnih žensk.

Slovenske ženske v kmetijstvu

V Sloveniji je vse manj žensk, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Po podatkih iz Ankete o delovni sili se je delež delovno aktivnih žensk v kmetijstvu samo v zadnjih treh letih znižal za 21 %. Obenem se je znižal delež tistih kmečkih žensk, ki delajo kot pomagajoči družinski člani in ki za opravljeno delo ne prejemajo plačila.

Pomen žensk v kmetijstvu EU

Kljub postopnemu zniževanju števila delovno aktivnih v kmetijstvu in upadanju števila kmetij ostaja kmetijstvo v Evropi še naprej življenjsko pomembna dejavnost. V kmetijstvu dela približno 11 milijonov Evropejcev, med njimi 38 % žensk. Vendar med 15 starimi in 12 novimi državami članicami EU obstajajo občutne razlike. V starih članicah v kmetijstvu dela le nekoliko več kot 3 % delovno aktivnih prebivalcev, medtem ko med novimi članicami ta odstotek presega 13 %. Med slednjimi izstopa Romunija, kjer se skoraj tretjina delovno aktivnih prebivalcev ukvarja s kmetijstvom. Romunija je tudi država z največjim številom kmečkih žensk; teh je skoraj 1.300.000, kar pomeni, da slaba tretjina vseh evropskih kmečkih žensk prihaja iz Romunije. Najmanjši delež med delovno aktivnimi ženskami ima Združeno kraljestvo.

Delovno aktivne ženske v kmetijstvu

V Sloveniji je zaznati splošen upad prisotnosti žensk v kmetijstvu. Število delovno aktivnih žensk v kmetijstvu se je znižalo z 41.000 leta 2009 na 32.000 leta 2011. Za ženske v kmetijstvu bolj ugoden podatek je, da je leta 2009 70 % kmečkih žensk imelo status pomagajočih družinskih članov in tako za svoje delo niso bile neposredno plačane. Leta 2011 se je ta odstotek znižal na 61 %, kar pomeni, da je večji delež teh za delo prejel tudi plačilo.

Kmetice, ki so na kmetijskih gospodarstvih tudi gospodarice

Po začasnih podatkih iz Popisa kmetijstva 2010 je v Sloveniji skoraj 75.000 kmetijskih gospodarstev. Le na 27 % gospodarstev med temi gospodarijo ženske – gospodarice. Ženske tako upravljajo le okoli 20 % vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji (okoli 93.700 hektarjev). Kmetije, na katerih gospodarijo, obsegajo večinoma do 5 hektarjev kmetijskih zemljišč, njihov vložek dela pa se povečuje skupaj z velikostjo kmetijskih zemljišč, ki jih upravljajo. Deleži vložka dela žensk – kmetic –, ki delajo na posameznih kmetijskih gospodarstvih, so odvisni od velikosti teh gospodarstev (povprečni vložek dela kmečkih žensk je največji na kmetijah, ki obsegajo od 2 od vključno 5 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi), od števila drugih delovno aktivnih oseb, od tipa proizvodnje, od opremljenosti gospodarstva z mehanizacijo, od organizacije dela in od drugih dejavnikov.

Delovnik kmečkih žensk

Delovno aktivne ženske v kmetijstvu delajo v Sloveniji povprečno skoraj 37 ur na teden. To pa še ne pomeni, da delajo v povprečju manj kot 8 ur na dan, saj njihov delavnik večinoma (pri 92 % teh žensk) vključuje tudi sobote in nedelje. Tudi njihovo delo se večinoma (pri treh četrtinah teh žensk) ne konča v popoldanskih urah, temveč občasno ali pogosto delajo tudi v večernih ali nočnih urah.

Druge dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih

S Popisom kmetijstva 2010 je Statistični Urad RS zbral  tudi podatke o dopolnilnih pridobitnih dejavnostih na družinskih kmetijah. Statistični urad raziskuje predvsem tiste dejavnosti, ki so povezane s kmetijsko pridelavo ali pa s proizvodnimi zmogljivostmi družinskih kmetij (zemljišča, oprema, stavbe in podobno). Po začasnih podatkih iz Popisa se ugotavlja, da se ženske, zaposlene v kmetijstvu, ki opravljajo tudi dopolnilne dejavnosti, v največjem številu ukvarjajo s predelavo hrane in s kmečkim turizmom.

Povprečna kmečka ženska v Sloveniji je poročena in je stara 49 let

Dobra polovica slovenskih kmečkih žensk ima osnovnošolsko izobrazbo ali nižjo od te, 41 % srednješolsko in le 8 % visokošolsko. Le manjši delež med njimi se jih še vedno izobražuje (12 %). Večina med njimi je poročena (64 %); samskih je 19 %; 13 % kmečkih žensk pa je ovdovelih. Glede na status aktivnosti so med njimi v največjem deležu (z 59 %) zastopane zaposlene, samozaposlene ali tiste, ki delajo na družinski kmetiji ali obrti; precejšnja sta tudi delež upokojenk (19 %) in tudi delež študentk in dijakinj (11 %). Leta 2010 je 43 % slovenskih kmetic živelo v gospodinjstvih s partnerjem in z vsaj enim otrokom, 24 % jih je živelo v večgeneracijskih gospodinjstvih, 8 % je bilo samohranilk, 6 % pa jih je živelo samih.

Objavila: Zdenka Kolar

 

Vir: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4259

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook