Bolezni objavil

Svetovni dan zdravja (7. 4.) _ Nadzor na področju zoonoz v RS

Ob Dnevu zdravja želimo na VURSu opozoriti na soodvisnost bivanja med ljudmi in živalmi, tudi iz stališča zdravja. Zato govorimo o tako imenovanem enem zdravju. Zoonoze so bolezni, skupne ljudem in živalim. V nadaljevanju VURS predstavlja svoje aktivnosti na področju zoonoz.

Zoonoze so tiste bolezni in okužbe, ki se po naravni poti prenašajo z živali na človeka. Okužba je možna z neposrednim stikom z okuženo živaljo, z zaužitjem kontaminirane hrane ali pa s posrednim stikom iz kontaminiranega okolja.

Da bi preprečili pojave zoonoz, je zelo pomembno, da s programi spremljanja in nadzora ugotavljamo, katere živali in živalski proizvodi so glavni viri tovrstnih okužb.

V Sloveniji že dolgo nadzorujemo možne povzročitelje zoonoz, ki se prenašajo z živali na človeka, od leta 2005 pa se spremljanje zoonoz in povzročiteljev zoonoz izvaja po Programu monitoringa zoonoz in njihovih povzročiteljev.

Program monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz zajema sistem zbiranja podatkov za posamezne povzročitelje zoonoz, faze v živilski verigi, kjer se podatki zbirajo, programe cepljenja in druge preventivne ukrepe ter ukrepe v primeru pozitivnih rezultatov, če so predpisani z zakonodajo ter sistem obveščanja ob pojavu bolezni oziroma ugotovitvi povzročitelja za namen izboljšanja varnosti hrane in posledično za zaščito javnega zdravja.

Pri ljudeh sta danes najpogostejša povzročitelja zoonoz črevesni bakteriji iz rodu Salmonella in Campylobacter, ki se v največji meri prenašata z uživanjem kontaminiranih živil.

Kampilobakter in salmonelo največkrat najdemo v prebavilih perutnine, posledično pa tudi na površini svežih perutninskih trupov oziroma kože in mesa, preko katerega se ljudje lahko okužimo, če kasneje tako živilo ni bilo dovolj termično obdelano.

Število primerov ostalih zoonoz pri ljudeh je znatno nižje od primerov kampilobakterioze in salmoneloze, vendar povzročitelji ostalih zoonoz, kljub razmeroma majhnemu številu obolelih ljudi, prav tako igrajo pomembno vlogo za javno zdravje, saj nekatere od teh bolezni pogosto potekajo v zelo hudi obliki z relativno visokim odstotkom smrtnosti.

V program spremljanja so tako vključeni še številni drugi povzročitelji, kot so povzročitelji listerioze, jersinioze, ehinokokoze, trakuljavosti, dermatofitoz, trihineloze, bruceloze, tuberkuloze, Q mrzlice, okužbe z verotoksično E. coli (VTEC) in stekline.

V zadnjem času se pojavljajo tudi t. i. multirezistentni patogeni. To so patogeni, ki so neobčutljivi na več kot dve skupini antibiotikov in predstavljajo veliko nevarnost za zdravje ljudi, zato se v okviru programov spremljanja ugotavlja tudi pojave odpornosti povzročiteljev zoonoz na antibiotike z namenom, da bi se na podlagi pridobljenih podatkov čimbolj omejila ali pa celo prepovedala uporaba določenih protimikrobnih sredstev pri zdravljenju živali.

Več informacij v zvezi z zoonozami na nivoju Skupnosti je mogoče najti na spletni strani EFSA:

http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/2090.htm

 

Nacionalno poročilo o zoonozah in povzročiteljih zoonoz v Sloveniji pa je objavljeno na spletni strani Veterinarske uprave Republike Slovenije:

http://www.vurs.gov.si/si/za_prebivalce_in_pravne_osebe/varna_hrana_krma_in_zdravila/zoonoze/

 

 

Veterinarska uprava Republike Slovenije

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook