Zanimivosti objavil

Tef – izgubljeni pridelki Afrike

Tefaliteff (Eragrostis tef) iz rodu Eragrostis (kosmatka) zajema okrog 300 vrst. To je žito visokogorja Etiopije in Eritreje, kjer ga še danes gojijo in uporabljajo kot hrano. Rod Eragrostis– poleg ene gojene rastlinske vrste (E.tef) vključuje še številne divje vrste-spada v družino Poaceae ali Gramineae (trave).V tej družini je tef postavljen v poddružino Chloridoideae, ostala žita,katere se uporablja za prehrano,uvrščajo v druge poddružine.

Domneva se, da so tef v Etiopiji gojili že med 4000 in 1000 leti pred našim štetjem. Genetske študije so pokazale, da je najbolj verjeten divji prednik današnjega, vrsta Eragrostispilosa.

Opis, rastni pogoji in uporaba

Tef je letna šopasta trava, ki zraste 30-120 cm visoko, z vitkim steblom ter z dolgimi, ozkimi in gladkimi listi. Korenine so plitko zakoreninjene. Socvetje je ohlapen ali kompakten lat.Izredno drobna zrna so v povprečju 1-1,5 mm dolga in v premeru merijo manj kot 1mm. V enem gramu je približno od 2.500 do 3.000 semen.Lahko rečemo, da je v eni pesti dovolj semenaza setevcelotnegapolja – lastnost, ki je še posebej primerna zaseminomadsko (polnomadsko)življenje.

Glede vode je tef primeren za različna področja, od semiaridnih predelov do območij s stoječo vodo. Povprečna letna količina padavin v rodnem območju je 1000 mm, vendar sega od 300 do 2.500 mm. Čeprav tef prenaša zmerno sušo, večina kultivarjev potrebuje, da v fazi zgodnje rasti pade vsaj tri krat dež, kar je skupno 200 do 300 mm vode. Nekatere hitro zoreče sorte lahko dobijo le 150 mm vode, ki jo potrebujejo, saj ostane v tleh na koncu običajne rastne sezone. Večina tefa je v Južni Afriki zasajenega v 500-800 mm poletne padavinske cone.

Nezahtevna rastlina raste skoraj od morske gladine pa vse do nadmorske višine nad 3000 m. Večina se ga goji med 1.100 in 2.950 m. Največje pridelke dosegajo na nadmorski višini med 1.800 in 2.100 m (etiopsko in eritrejsko visokogorje), padavine med 450 in 550 mm v rastni dobi in temperature med 10 in 27 °C. Ima nekaj tolerance na nizke temperature vendar ne prenese dolgotrajne zmrzali. Občutljiv je na dolžino dnevne svetlobe in najbolje raste pri 12 urni dnevni svetlobi. Tradicionalno ga gojijo na zelo omejenem območju, predvsem v Etiopiji in Eritreji.Poleg dveh omenjenih držav, je gojenje tefa zmerno razširjeno še v Indiji in Avstraliji. V zadnjem času preizkušajo to afriško žito še na Nizozemskem in v ZDA.

Zdi se tudi, da tef prenese različne vrste tal. Dobro uspeva tudi na vertisolu – črna bombažna tla, ki so nasplošno sovražna do posevkov in kmetov. V bistvu je v Južni Afriki zelo razširjen na takih tleh. Kislost tal (pod pH 5) ne predstavlja problem za to žito.

Ne glede, kako se ga goji, tef potrebuje malo nege potem ko je vraščen. Njegova hitra rast duši plevele in ima dober donos tudi brez dodanih hranil. Vendar se v večini primerov dobro odziva na gnojila. Seveda tef ni povsem odporen saj ima nekaj bolezni in škodljivcev, ki ga napadajo.

Kot zanimivost naj povemo, da rastlina uporablja C4 fotosintezno pot (pri povečani koncentraciji ogljikovega dioksida so rastline C4 produktivnejše od rastlin C3), učinkovito uporablja svetlobo, medtem ko ima nizke zahteve glede vlage. Tef je tetraploidna rastlina s kromosomskim številom 2n = 40.

Etiopski kmetje gojijo tef bodisi kot osnovno ali kot rezervno žito. Kot osnovno ga sejejo podobno kot ostala žita. Običajno ga sejejo pozno in žanjejo v sušnem obdobju. Kot rezervno žito ga sejejo takrat, ko njihov glavni pridelek: koruza, sirek ali morda pšenica, pokaže znake propada. V takšnem primeru ne čakajo preveč. Površine posejejo s hitro zorečim tefom, ki jim služi kot rezervni vir za preživljanje v primeru nesreč.

Tudi tam, kjer druga žita nudijo razumno zanesljiv pridelek in bistveno višje donose, etiopski kmetje še vedno vključujejo eno ali dve polji tefa. Ne samo, da jim prinaša visoke cene, ampak pozna setev jim omogoča, da posejejo in požanjejo oba pridelka.

Tef za tradicionalne in moderne jedi

Moko iz tefa uporabljajo za pripravo kruha (injera), kaše (muk), za peko peciva in sladkega suhega nekvašenega kruha (kita). Žito uporabljajo tudi za pripravo domače pijače.

V Združenih državah Amerike moko priporočajo kot dober zgoščevalec za juhe, enolončnice in omake. Zaradi »blage« melasi rahlo podobne sladkosti se enostavno vključi v kaše, palačinke, kolačke, piškote in peciva. Za kuhanje je primerljiv s prosom čeprav je seme veliko bolj drobno.

Opozorilo: Tef (zrnje ali moko) lahko dobite le v bolje založenih trgovinah z zdravo prehrano oziroma lahko ga naročite preko spleta. Tef ne vsebuje glutena zato pri kuhanju bodite previdni kaj bi radi pripravili. Nasvet: uporabite samo 25% moke.

Hranilna vrednost v100g:

  • ogljikovi hidrati: 65 g
  • beljakovine: 12 g
  • maščobe: 2,1 g
  • kJ / kcal: 1398/334
  • kalcij (Ca): 160 mg
  • magnezij (Mg): 185 mg
  • vitamin B1: 11,7 mg
  • vitamin B2: 0,5 mg

Pa še nekaj za vse, ki radi poskušajo nove jedi.

KAŠA IZ TEFA

Sestavine:
1 skodelica tef zrna
4 skodelice vode
1 žlicamasla(po želji)
1 žlica cimeta(po želji)
pest borovnic ali najljubše sadje(po želji)

 

Priprava:

V srednje veliki posodi z dolgim ročajem skupaj zavremo vodo in tef. Ko voda zavre zmanjšamo ogenj, posodo pokrijemo in počasi kuhamo, dokler se voda v celoti ne absorbira (približno 20 min). Po potrebi občasno pomešamo. Nato vmešamo še maslo in  cimet. Po vrhu potresemo borovnice.

Za ponovno segrevanje dodamo malo vode in dobro premešamo, da se grudice razpustijo preden damo v mikrovalovno pečico.

Martina Vodopivec

Viri:
http://agriculturalproductsindia.com/index.html

2

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook