Zanimivosti objavil

Tehnologije umetnega ustvarjanja dežja

Človek skuša vplivati na naravo in jo
preoblikovati tako, da bi mu čim bolje služila, že od same stalne
naselitve dalje. Ideje spreminjanja naravnih zakonitosti in med temi
tudi vremena, so veliko pozornost dobivale v znanstvenofantastičnih
filmi. V današnji tehnološki dobi so te ideje, predvsem v okvirih
raziskav modernizacije kmetovanja, dobile veliko pozornost v
znanstveno-raziskovalni sferi in s tem so se do danes razvili različni
načini vplivanja na vreme. Večina nas pozna tako imenovano »razbijanje
oblakov«, ki bi prinesli točo in ga izvajajo tudi v Sloveniji. Manj
poznana pa nam je tehnologija umetnega sprožanja dežja ali povečanja
padavin, navadno pred napovedano sušo. Ta tehnologija je v središču
pozornosti predvsem v Ameriki, kjer razvijajo nove ideje in možnosti
sprožanja dežja.

Poskusi umetnega sprožanja dežja sicer
segajo že na začetek 20. stoletja. Tako imenovano »sejanje oblakov« so v
Ameriki uspešno pričeli uporabljati okrog leta 1940. Takrat so pričeli z
raztapljanjem določenih snovi v zraku -navadno srebrovega jodida, ki so
spremenile strukturo oblakov, s čimer so potencialno povečali ali
spremenili padavine. Srebrov jodid je v zraku deloval kot kondenzacijsko
jedro ali center, na katerem so lahko rasle kapljice dežja. Ti načini
sejanja oblakov so bili delno učinkoviti, zato so dokazi, da sejanje
oblakov povzroča dež, zelo dvoumni in vprašljivi. Najbolj vprašljivo in
zaskrbljujoče pa je vprašanje, kako varno za okolje in ljudi je
dodajanje delcev srebrovega jodida v zrak.

S hitrim razvojem tehnologije in
meteorologije je to področje dobilo večje zanimanje in zagon v razvoju
novih načinov umetnega sprožanja dežja. Po več kot petdesetih letih
»sejanja oblakov«, so optični fiziki Univerze v Ženevi ugotovili, da
obstaja okolju bolj prijazna alternativa. In sicer so oblikovali
laserski žarek, ki oblikuje ionizirane molekule, ki na nebu potem
delujejo kot naravna jedra kondenzacije. Laser so znanstveniki testirali
na prostem v več različnih pogojih vlažnosti in ugotovili, da
tehnologija v nizki vlažnosti ni povzročila kapljice, v visoki vlažnosti
pa je bila rast kapljic 20-kratna glede na naravno oblikovanje kapljic.
Kljub tem ugotovitvam znanstveniki ostajajo na realni tleh in
opozarjajo, da je ta tehnika še v povojih in ne morejo kar jutri pričeti
s sprožanjem dežja, sploh z zahtevnim sprožanjem dežja na večjem
področju oziroma površini.

Po tridesetih letih raziskovalnega dela
na področju umetnega sprožanja dežja, je svoje ugotovitve v knjigi in
video formatu objavil tudi Trevor James Constable (na: www.trevorconstable.com).
Trevor pravi, da je razvil novo učinkovito metodo spreminjanja vremena,
ki, v nasprotju z dosedanjim »sajenjem oblakov«, ne spušča v zrak
nobenih kemikalij. V svoji knjigi zato želi ljudi seznaniti s tem, kaj
je bilo na področju te tehnologije doseženo in kakšne koristi ta
tehnologija prinaša. Constable pravi, da suše letno povzročajo na
milijone dolarjev škode, prav tako požari zaradi suše, slabe kmetijske
letine in s tem pomanjkanje hrane v nekaterih delih sveta. S tehnologijo
umetnega sprožanja dežja se po njegovem mnenju lahko izognemo mnogim
negativnim posledicam, ki jih povzročajo ekstremne vremenske razmere.

Nemški atmosferski fizik ostaja previden
glede izvedljivosti in učinkovitosti sprožanja dežja na zahtevo in je
skeptičen do rasti te oblike tehnike – tudi do laserske tehnologije- in
ne podpira razvijanja vedno več novih načinov sprožanja dežja.
Prihodnost te razvite laserske tehnologije vidi drugje – znanstveniki bi
s pomočjo te tehnologije raziskovali prevladujoče vremenske razmere in
pri napovedovanju vremena oziroma možnosti padavin.
 
Predstavitev tehnologije ustvarjanja dežja Trevorja Constabla. Vir slike: http:// www.trevorconstable.com)

Objavil/a Univ. dipl. pol. Helena Habjan
 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook