Zanimivosti objavil

Temperatura zraka in tal

Vsak uspešen vrtnar naj bi poznal
vremenske pojave in njihove vplive, ki so značilni za njegovo podnebno
območje in lokalno okolje, saj lahko le tako uspešno goji zdrave in
privlačne rastline. Najpomembnejša podnebna dejavnika, ki vplivata na
začetek in prekinitev obdobja mirovanja pri rastlinah sta temperatura
zraka in tal. V času mirovanja so rastline manj izpostavljene neugodnim
zimskim razmeram in večina jih miruje vsaj za krajši čas. Nekatere
rastline to obdobje nakažejo s tem, da odvržejo listje ali iglice, druge
pa popolnoma odmrejo (npr. čebulnice) in ostanejo v fazi mirovanja pod
zemljo. Čim krajša je ta faza, tem daljše je gojitveno obdobje in
obratno. Vsaka rastlinska vrsta ima neko mejo najnižje in najvišje
temperature, pri kateri se osnovni rastlinski življenjski procesi
ustavijo. Za večino rastlin je najvišja temperatura okoli 35 stopinj C,
najnižja pa je močno spremenljiva.

Temperaturo zraka zvišuje sočna svetloba in sončno
obsevanje. Zato lahko tudi v hladnejših podnebjih na zavetrnih legah, ki
jih po cel dan greje sonce, uspešno gojimo rastline, ki sicer uspevajo
le v toplejših področjih. Pomemben dejavnik pri temperaturi  zraka je
tudi nadmorska višina. Tako so gorski in hriboviti predeli hladnejši od
nižinskih pa čeprav ležijo na isti zemljepisni širini. Za vsakih 300m
višinske razlike  se temperatura zraka zniža za pol stopinje C. Tako
lahko v gorskih predelih gojimo rastline, ki imajo krajše gojitveno
obdobje in s tem daljše obdobje mirovanja.

Temperatura tal je odvisna od vrste tal in lege.
Peščena tla se hitreje segrevajo od glinenih in prav tako odcedna,
plodna tla bolje ohranjajo toploto od zbitih in neplodnih tal. Tudi
prisojne lege z manjšim naklonom se hitreje segrejejo, saj dobijo več
sonca od osojnih leg, ki so hladnejše. Še posebej spomladi so prisojna
pobočja primernejša za prve spomladanske pridelke.

Če vse to vemo, lahko obdobje mirovanja tudi umetno krajšamo ali
daljšamo. Če rastlino zadržujemo na hladnem, ji lahko podaljšamo
mirovanje in obratno, če jo želimo prebuditi iz faze mirovanja jo
postavimo v toplejši prostor ali ogrevan rastlinjak. Tako nam na primer
pozimi zacvetijo narcise, hijacinte in druge čebulice v lončkih. Za te
namene uporabljamo tople grede in rastlinjake, v katerih zagotovimo
višje temperature zraka  in tal, kar rastlinam omogoča, da jih vzgajamo
čeprav so zunaj še vedno zimske razmere.

 Objavil/a Nives Harmel
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook