Teran – zaščiti se ne bomo odrekli

Teran je na trgu EU-ja zaščiten kot slovensko vino, zato nobeno hrvaško vino ne more na ta trg s tem imenom, so v ponedeljek pojasnili v Evropski komisiji.  »Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla,« je dejal tiskovni predstavnik komisarja za kmetijstvo Roger Waite. To bi sicer lahko storila, četudi ni bila članica Unije.

Kompromis glede skupne čezmejne zaščite terana, ki ga Sloveniji predlaga Hrvaška, zato ni mogoč. Kmetijski minister Dejan Židan, ki se je v Luksemburgu srečal s svojim hrvaškim kolegom, je predlog sosednje države zavrnil.

»Evropski pravni red je treba spoštovati, ko imaš od njega koristi in tudi ko boli – in boli pogosto,« je poudaril minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan v Luksemburgu v odzivu na izjavo hrvaškega kolega Tihomirja Jakovine o nepripravljenosti Slovenije na kompromis o čezmejni zaščiti terana. »Ministrstvo ima samo eno nalogo: skrbeti, da se evropski pravni red izvaja tako v Sloveniji kot ostalih državah EU. Tu ni možnosti pogovora ministrstva z ministrstvom o iskanju kompromisov. To ni naša pristojnost,” je še poudaril Židan.

»S kolegi iz hrvaške Istre ne želimo nobene vojne za ime. Ščitimo ime za vino, ki mora dosegati v pravilniku opredeljene standarde. Tudi na Krasu vsako vino iz refoška ne more biti teran. Če grozdje ni pridelano in predelano skladno z dogovorom in analitske vrednosti niso v opredeljenih okvirjih ter vino nima organoleptične ocene nad 16 točk, se ne sme imenovati teran. Z zaščito imena teran v EU smo sledili tradicionalnemu poimenovanju, z opredelitvijo standardov v pravilniku o pridelavi terana PTP pa v devetih letih dosegli precej boljšo kakovost terana,« pojasnjuje Marjan Colja, direktor sežanskega Vinakrasa.

Za naše vino je potrebnega veliko truda, kontrol in birokracije

»Za pridobitev certifikata o uporabi imena teran za naše vino je potrebnega veliko truda, kontrol in birokracije. Zato je razumljivo, da nas zmoti, če sta na trgovski polici skupaj vini z enakim imenom, a le kraško ima vse potrebne certifikate, da zadosti predpisom, ki veljajo za poimenovanje teran v EU,« svoj pogled na zaplet odstira vinar Boris Lisjak iz Dutovelj, predsednik kraškega konzorcija pridelovalcev terana.

»Teran nam je uspelo zaščiti in zaščiti se ne bomo odrekli. Hrvaška je imela takrat možnost ugovarjati in predlagati svojo rešitev, a v prehodnem obdobju ni bilo nikakršnih ugovorov,« poudarja dr. Miran Vodopivec, prvi predsednik konzorcija kraških pridelovalcev terana.

Teran se v Sloveniji in EU lahko imenuje samo vino, ki  je bilo iz grozdja sorte refošk pridelano na Krasu. Za poimenovanje mora zadostiti pogojem iz pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – teran. Pravilnik določa, da mora biti grozdje pridelano po načelih integriranega kmetovanja. Predpisana je minimalna stopnja sladkorja ob trgatvi, skupne kisline v moštu, pecljanje grozdov pred drozganjem, maceracija in popolno povretje mošta. Vino se stekleniči brez filtriranja. Dejanski alkohol ne sme presegati 13% vol. Alk (določeni sta spodnja in zgornja kislinska stopnja, skupnega žvepla sme biti do 100 mg/l. Pred prometom mora biti vino organoleptično ocenjeno. Teran PTP mora doseči najmanj 16,1 točke, izbrani teran PTP pa najmanj 18,1 točke. Če vino ne dosega opredeljenih vrednosti, se ne sme imenovati teran oziroma izbrani PTP.

Vir:

Primorske novice, 19. in 23. april 2013

 

Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook