Zanimivosti objavil

Terapija s psi

Kdo drug je človek najboljši prijatelj,
kakor pa pes. In, če ti lahko tvoj najboljši prijatelj tudi pomaga, ko
sam ne zmoreš, je to nekaj najlepšega na svetu. V prejšnjem delu smo
govorili o terapiji s konji, tukaj pa se bomo osredotočili na terapijo s
psi. Morda so nam psi še bližje kot konji in tudi oni lahko ogromno
naredijo za nas. Marsikdo od nas se ne zaveda, da že božanje oziroma
dotikanje živali, sprošča. In, da to res drži, so pokazale tudi
raziskave. Vendar so žvali še za marsikaj drugega zelo koristne.

V eni od prvih ameriških raziskav o terapevtski sposobnosti živali so
ugotovili, da obstaja pomembna povezava med lastništvom domače živali in
enoletnim preživetjem bolnikov, zdravljenih zaradi koronarne srčne
bolezni. Nekatere druge raziskave so pokazale, da lahko ljubkovanje psa
ali mačka celo znižuje krvni tlak in blaži stres. Posledično so v
nekaterih bolnišnicah in oskrbnih domovih v Ameriki sčasoma razvili
številne terapevtske programe, ki so vključevali družabništvo živali.
Prvotni osnovni namen vključevanja izurjenih štirinožcev je bil
zmanjševanje bolnikove tesnobnosti, pozneje pa so z raziskavami
dokazali, da terapija z živalmi učinkovito pripomore k boljšemu počutju
številnih bolnikov.

Psihoterapevti poročajo, da so ljudje s cerebralno paralizo po
izpostavljenosti terapevtskim živalim bolj sposobni premikati ude ali
celo hoditi kot tisti, ki tovrstne terapije niso bili deležni. V
psihiatričnih ustanovah so pri posameznikih, ki se zdravijo zaradi
depresije, tako celo izboljšali njihove medsebojne stike. Terapevtske
programe z živalmi najpogosteje izvajajo v psihoterapiji in pri telesni
rehabilitaciji, zato ni naključje, da je najpogostejši živalski terapevt
prav pes, na drugem mestu pa mu, glede na uporabnost, sledi konj
(hipoterapija ali zdravljenje s konjem). V tujini ponekod v terapevtske
namene uporabljajo tudi mačke, zajce, pritlikave koze ter nekatere
glodalce kot so to hrčki, činčile in morski prašički.

Pri vsem tem je treba vedeti, da ni vsaka žival primerna za terapijo. Za
terapevtske namene so primerne predvsem neagresivne živali, ki se
pustijo veliko božati in nasploh uživajo v stikih s človekom. Pri
terapiji s psi, denimo, ni pomembna pasma, temveč predvsem njegov
karakter. Terapevtski pes mora imeti predvsem visoko toleranco in
prilagodljivost na neprijetne izkušnje, zdravo telo in visok higienski
standard.

In, kje vse lahko sodelujejo psi?


Predvsem nam je znano, da so psi dobri vodniki za slepe in slabovidne.
Ni namera, da  pes vodič slepih svojemu človeku nadomesti  vid, vsekakor
pa mu lahko omogoči bolj varno in hitrejše gibanje po poteh, ki jih
slepi pozna. Nobenega tehničnega sredstva doslej še niso izumili, ki bi
pri vodenju slepega nadomestilo pasje sposobnosti. Zaželeno je, da bi
bil pes vodič slepih pasemski, se pravi z rodovnikom, lahko pa je tudi
čistokrven pes brez rodovnika oziroma pes, ki po zunanjosti in
lastnostih ustreza pasemskemu standardu določene pasme. Mešanci so za
vodenje slepih le pogojno primerni. Pes vodič slepih mora biti psihično
stabilen, se pravi, da mora biti med drugim ravnodušen do vseh vidnih in
slušnih vplivov iz okolja, vodljiv, ubogljiv, dobro vzgojen,
socializiran in kohabitiran, predvsem pa prijazen do okolja. Poleg tega
mora imeti sposobnost orientacije, kar je prirojena lastnost, ki je ni
mogoče priučiti. Dober pes vodič si mora namreč “zapomniti” progo, po
kateri vodi slepega.

Zelo dobro nam je tudi znano, da so psi dobri reševalci izpod ruševin in
pa snežnih plazov. Tudi tukaj pasma in velikost psa nista pomembni,
pomembno pa je, da je pes neagresiven, tako do ljudi kot do ostalih
živali. Za reševanje so nepogrešljivi prav zaradi svoje učinkovitosti,
ki je človek nima. Za reševalnega psa je najpomembnejši pogum, predvsem
pa je pomembno, da pes nima prirojenih ‘hib’, kot so strelo plašnost,
strah pred višino, agresivnost in plahost. Večino psov brez teh ‘hib’ se
da uspešno izšolati. Zelo je pomembna vez med vodnikom in psom. Ni
pomembna pasma psa, vendar predvsem v  Sloveniji so moderni prinašalci, v
zadnjem času tudi avstralski ovčarji in mejni škotski ovčarji. V svetu
pa prevladujejo med reševalnimi psi belgijski ovčarji.

Marsikdo izmed vas pa ne ve, da psi zelo pomagajo svojim lastnikom, ki
so kakorkoli gibalno ovirani, pomagajo pa tudi pri epileptičnih napadih
in pa bolnikom, ki trpijo za diabetesom. Pri nas,v Sloveniji takšnih
psov skoraj ni, v Ameriki pa tudi v Zahodnih državah Evrope, pa je to
zelo razširjena praksa. Pse izšolajo, da pri človeku zaznajo možnost
epileptičnega napada, ga predhodno opozorijo, da se le ta pripravi na
napad. Prav tako zaznajo padec  sladkorja v krvi in na to opozorijo
svojega prijatelja človeka.
Takšni psi so zelo dragi, res pa je, da so tega denarja tudi vredni.
Stanejo od 7000 € dalje, vendar so se v svetu že začela pojavljati
ustanove, pri katerih je takšen pes na voljo zastonj. A čakalne  vrste
se spremenijo v leta, prav tako moramo vedeti, da se morata pes in
bodoči lastnik medsebojno začutiti, kar pa se ne zgodi kar tako. Šolanje
takšnega psa traja dolgo časa, začne pa  se že v rani mladosti. Delta
Society je ena izmed organizacij, ki nudi pomoč bolnikom, ki jim psi 
pravzaprav pomagajo preživeti.
In, še bolj lahko trdimo, da je pes človekov najboljši prijatelj.

Vir: različni lastni viri, www.viva.si, www.mojpes.si

Objavil/a Urška Gričnik
 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook