Kmetijstvo objavil

Tla – Pozabljen naravni vir

Evropska agencija za okolje (EEA)
ugotavlja, da so tla v Evropi pozabljen naravni vir, čeprav tako zelo
pomembna za življenje – na njih kmetijstvo pridela hrano, kmetom
predstavljajo osnovo za preživetje, dajejo nam prostor za domove,
ceste,… Prah, blato, ilovica, zemlja, prst: obstaja veliko besed, s
katerimi jih lahko opišemo, vendar v resnici nobena povsem ne zadostuje.
V današnjem virtualnem svetu je veliko ljudi dobesedno izgubilo stik s
tlemi. A tla so živa koža našega planeta, ki prekriva njegovo osnovo in
zaradi katere je življenje sploh mogoče. Kot zrak in voda so tudi tla
del sistema, ki podpira naše življenje. Naši predniki so z zemljo imeli
precej boljši stik. Večina jih je z njo delala vsak dan. In EEA skuša
prebivalce Evrope preko informiranja osveščati in prepričati o
dragocenosti tal in nujnosti njihovega ohranjanja.

Tla in ogljik
Tako kot nekdaj so tla tudi danes bistvenega pomena pri oskrbi s
hrano. V preteklosti pomen in vpliv zemlje, ki je ogromno naravno
skladišče ogljika, na podnebne spremembe nista bila popolnoma
razumljena. Danes pa vemo, da tla zadržujejo dvakrat toliko organskega
ogljika kot rastlinstvo. Prst v EU vsebuje več kot 70 milijard ton
organskega ogljika oziroma okoli 7 odstotkov celotnih svetovnih
zalog(8). Več kot polovica svetovnih zalog ogljika v EU se nahaja v
šotiščih Finske, Irske, Švedske in Velike Britanije. To številko
razumemo bolje, če vemo, da države članice EU letno izpustijo 2
milijardi ton ogljika iz vseh virov. Tla tako igrajo odločilno vlogo pri
podnebnih spremembah. Tudi minimalna izguba na primer le 0,1 % ogljika
iz evropskih tal, izpuščena v zrak, , je enakovredna izpustom ogljika
100 milijonov dodatnih avtomobilov na cestah. To bi pomenilo povečanje
števila avtomobilov v EU za skoraj polovico.

Organske snovi v tleh
Glavna sestavina , ki omogoča shranjevanje ogljika v tleh je „organska
snov v tleh“. Tvorita jo živa in mrtva snov v prsti, z vključenimi
ostanki rastlin in mikroorganizmi. Gre za zelo dragocen vir, ki
zagotavlja bistvene funkcije za okolje in gospodarstvo ter predstavlja
popolnoma samostojen ekosistem na mikroskopski ravni. Organske snovi v
tleh najpomembneje vplivajo na rodovitnosti zemlje. So eliksir
življenja, zlasti življenja rastlin. V prst vežejo hranila, jih v njej
shranjujejo in z njimi oskrbujejo rastline. Številnim organizmom, od
bakterij do črvov in žuželk, organska snov v tleh omogoča predelovanje
ostankov rastlin in zadrževanje hranil, ki jih nato srkajo rastline in
pridelki. Organske snovi v tleh vzdržujejo tudi strukturo prsti,
izboljšujejo filtriranje vode, zmanjšujejo izhlapevanje, povečujejo
sposobnost zadrževanja vode in preprečujejo zbitost tal. Poleg tega
organske snovi v prsti pospešujejo razpadanje onesnaževal in jih vežejo
na svoje delce ter tako zmanjšujejo možnost njihovega izpiranja.

Tla, rastline, ogljik
S fotosintezo vse rastoče rastline iz ozračja absorbirajo CO2 in
proizvajajo svojo lastno biomaso. Medtem ko proces rasti rastlin nad
površjem vidimo, podoben proces rasti poteka tudi pod površjem. Korenine
nenehno sproščajo različne organske spojine v zemljo in tako
prehranjujejo raznovrstne mikrobiološke organizme v tleh. S tem se
povečuje biološka aktivnost tal, ki spodbuja razpadanje organskih snovi v
tleh, da se lahko sproščajo mineralna hranila, nujno potrebna za rast
rastlin. Deluje pa tudi obratno: nekaj ogljika se pretvori v stabilne
organske spojine, ki ogljik zadržujejo, da ne pride v ozračje več sto
let.

Raba tal v kmetijstvu
Način kmetovanja, vrsta tal ter podnebni pogoji vplivajo na to ali bo
biološka aktivnost imela pozitiven ali negativen vpliv na organske snovi
v tleh. Povečevanje organske snovi v tleh ustvarja dolgoročne ponore
ogljika iz ozračja (najbolj zaželen poleg ostalih pozitivnih učinkov).
Zmanjševanje organske snovi pomeni, da se CO2 sprošča v ozračje in da je
naš način gospodarjenja še doprinesel k skupni količini izpustov, ki
jih povzročamo ljudje. Način izkoriščanja zemlje tako v veliki meri
vpliva na naravni način, vezave in sproščanja ogljika iz tal.
Najpomembneje je, da se zavemo, da se največ ogljika iz tal sprošča,
kadar travnike, gozdne površine ali naravne ekosisteme spremenimo v
obdelovalne površine.

Puščave se selijo v Evropo
Proces „širjenja puščav“ – pri čemer plodna in zdrava prst izgubi
hranila do takšne mere, da ne more omogočati življenja in jo lahko celo
odpihne – je eden od perečih problemov, ki ogrožajo prst po vsej Evropi.
»Naravni pogoji: suša, spremenljivost režima padavin, hudourniki, in
ranljivosti prsti, skupaj z dolgotrajnimi pritiski prebivalstva v
preteklosti in v sedanjosti vplivajo na širjenje puščav po obsežnih
območjih južne Evrope,« pravi Jose Luis Rubio, predsednik Evropskega
združenja za varstvo tal in vodja enote za proučevanje tal, ki jo vodita
Univerza v Valencii in mesto Valencia. Danes je v južni, osrednji in
vzhodni Evropi okoli 8 % ozemlja, to je 14 milijonov hektarjev,
ogroženega zaradi možnega širjenja puščave. Če upoštevamo tudi zmerno
ogrožena območja, ta številka naraste na več kot 40 milijonov hektarjev.
Med evropskimi državami so najbolj ogrožene Španija, Portugalska, južna
Francija, Grčija in južna Italija. Postopno propadanje tal zaradi
erozije, izgube organskih snovi, zasoljevanja ali uničevanja njene
strukture vpliva tudi na druge dele ekosistema – vodne vire, rastlinski
pokrov, favno in mikroorganizme prsti – na spiralen način, kar sčasoma
ustvari opustošeno in neplodno pokrajino. »Ljudje pogosto težko razumejo
ali celo vidijo posledice širjenja puščav, saj so ponavadi le te
prikrite in neopažene. Zaradi njihovega okoljskega vpliva na kmetijsko
proizvodnjo, povečanih stroškov gospodarstva zaradi poplav in plazov,
vpliva na biološko kakovost pokrajine ter celostnega vpliva na
stabilnost kopenskega ekosistema širjenje puščav predstavlja enega
največjih okoljskih problemov v Evropi,« pravi Rubio.

Zaščita tal v Evropi
Tla predstavljajo ključni in zelo kompleksen naravni vir, katerega
vrednost nenehno zanemarjamo. Evropska zakonodaja ne obravnava vseh
tveganj na celovit način in nekatere države članice niti nimajo ustrezne
zakonodaje za zaščito tal. Evropska komisija že več let oblikuje
predloge za celovito politiko zaščite tal. A ker je več držav članic
menilo, da so ti predlogi sporni, do sprejetja ni prišlo. Posledično tla
niso zaščitena na enak način kot drugi naravni elementi, kot na primer
voda in zrak.

Avtor: I.B

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook