Toča v vinogradih

Toča je največji sovražnik vsakega kmeta, še posebej vinogradnika saj navadno pada ravno v tistem času, ko kmetijske rastline rastejo in so nezaščitene. Dejstvo je, da v nekaterih krajih toča pada pogosto, v drugih redkeje kar je odvisno predvsem od zemljepisne lege krajev.

V trajnih nasadih je tako škoda največja saj ne prizadene samo pridelka v tekočem letu ampak sanacija po toči traja tudi več let. Pri tem je ogrožen obstoj pridelovalca in panoge v celoti.

Ker je toča naraven pojav jo lahko preprečimo izključno z uporabo proti točnih mrež, ki pa so običajno prevelik finančni zalogaj za vinograd. Preprečimo jo lahko tudi z uporabo proti točnih raket in letal, ki je za državo sorazmerno poceni, vprašljiva pa je predvsem iz ekološkega vidika. Toda dejstvo je, da kljub dokaj uspešni zaščiti toča še vedno pada, morda samo v nekoliko blažji obliki. Da nekoliko omilimo stanje po toči je v današnjem času najbolj pomemben ukrep sklenitev zavarovanja, ki pa je pri nas na žalost za veliko kmetov kljub ugodnostim še vedno predrago in se v veliki meri zanj ne odločajo.

Čeprav že stari pregovor pravi, da je po toči zvoniti prepozno lahko škodo po toči vsaj nekoliko omilimo, če upoštevamo nekatere ukrepe. Za vinograd v prvi vrsti izberemo področje kjer je toča manj pogosta ali pa takrat, ko delamo vinograd vseeno poskrbimo za nabavo proti točnih mrež. Naslednji ukrep je, da določimo primerno sorto, vzgojno obliko, medvrstno in vrstno razdaljo. Najbolje točo prenesejo bujno rastoče sorte pri katerih so poškodbe na trsju manjše, pa tudi hitreje se obrastejo. Največ škode nastane v vinogradih s prosto visečo vzgojo, najmanjša pa v vinogradih kjer je nizka šparonska vzgoja in ožje medvrstne razdalje. Tudi zelena dela v vinogradu opravljajmo postopoma in previdno, v kolikor  navadno vemo s katere strani prihaja nevihta opravljamo zelena dela na manj rizični strani temeljiteje kot na rizični.

Kadar nas doleti toča naredi veliko škode predvsem z zmanjšanjem pridelka, števila mladik in na količini listne mase. Prav tako prekine ali delno zaustavi normalen pretok hrane in hranil ter zavre rast mladih grozdičev in tako imamo ne samo zmanjšan pridelek ampak tudi slabšo kakovost pridelka. Vzpodbudi nastanek zalistnikov in poganjanje mladik iz spečih oči in rast novega mladega listja. Takoj se nam povečajo stroški za varstvo vinske trte saj je potrebno škropljenje izvajati pogosteje in z najmočnejšimi sistemiki. Toča lahko pusti vidne posledice na mladih in slabše prehranjenih trtah zato je njihov obstoj močno vprašljiv. Če prizadene toča vinograd v maju in juniju lahko trta do zime poškodbe še sanira, v kolikor je toča v koncu julija, ko je najobčutljivejši čas za trto pa so lahko poškodbe za trto tudi usodne.

Kadar nas toča prizadene je prva stvar, ki jo moramo opraviti čim hitrejša in temeljita zaščita s sredstvi, ki trto ščitijo pred boleznimi in obenem pospešujejo celjenje ran. Odstranimo močno poškodovane mladike, nato pa se svetuje, da se za vsaj 10 dni umaknemo iz vinograda, da se trta pozdravi sama. Po desetih dneh opravimo temeljito pletev, odstranimo predvsem zalistnike okoli grozdja, na šparonih pa odstranimo vse zalistnike z izjemo zgornjega, ki bo pri zimski rezi v naslednji pomladi dopolnil oziroma nadomestil manjkajoči del šparona.

Viri: http://www.wineandweather.net, http://www.kmetzav-mb.si

Z.L. 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook