Traminec

Za tiste ljubitelje vina, ki verjamejo,
da imajo izbran okus je vino traminec vsekakor najboljši izbor. S svojim
uglašenim muškatnim vonjem in prefinjenim okusom spada v sam vrh
želenih belih vin.  

Odrediti točno nastanek sorte vinske trte
iz družine traminec ni ravno enostavno posebno zaradi zelo nestabilnega
genoma. Izhajal naj bi iz severne Italije iz Tirolskih Alp, blizu
vasice Tramin, kjer na bi prva varieteta te sorte tudi nastala. Ta
varieteta je imela list in jagode zelene zelo podobna je bila sorti
Savagnin blanc s katero ga povezujejo. Prvi zapisi o Tramincu izhajajo
iz leta 1000, ko naj bi se razširil do Alzasa. Traminec, kot tudi pinot
noir, je podvržen mutacijam. Eden od teh mutiranih trsov je pred
stoletji dajal grozdne jagode temno roza barve s pegami. Ta mutacija naj
bi pripeljala do pojava sorte rdeči Traminec ali Savagnin rose.

Populacija Tramincev vsebuje več variacij
in klonov. Pri nas so danes najbolj prepoznavni  Traminer roter
(Traminec rdeči) in Gevurztraminer (Traminec dišeči). Ti kloni se v
Franciji poimenujejo traminer musque, traminer parfume oz. traminer
aromatique. V Nemčiji roter traminer; oz. gewiirztraminer,  v Italiji pa
traminer rose, traminer rosso in tramener aromatico.

Proti koncu XIX stoletja, so prebivalci
Alzasa začeli pridelovati vino gewiirztraminer, ki je bilo leta 1973
tudi odobreno. Beseda gewtirz v nemškem jeziku pomeni začinjen. Glede na
številne sinonime bi bil natančnejši prevod dišeči. Gewurztraminer je
doživel največji uspeh v Alzasu, vendar ga mnogi pridelovalci smatrajo
za manj pomembnega ob boku nekaterih komercialnih sort tako, da ne
dosega vedno pričakovane kvalitete.

Gevurztraminer je ena od
najkarakterističnih vinskih varietet, ki jo lahko tudi laik prepozna po
značilnem močnem aromatičnem vonju. Največ so na razvoju klonov dosegli
Francozi in Nemci, ime pa je ostalo nemškega izvora. Nasadi Traminca so
razširjeni po vsej Evropi vendar se vina niso pokazala kot pretirano
uspešna. V Evropi poleg Francije, Italije, Nemčije to sorto gojijo tudi v
Španiji, Avstriji, Bolgariji, Hrvaški, Madžarski, Luxemburgu in drugih
državah. Traminec najdemo tudi v Čilu in Novi Zelandiji. Sorta se ceni
predvsem zaradi vina, ki ga lahko iz nje pridelamo. Njegova vzgoja pa
predstavlja velik vinogradniški izziv. Sorta začne odganjati zgodaj
spomladi in je tako izpostavljena zmrzali, med vegetacijo pa je
občutljiva na mnoge glivične bolezni. Značilno je, da nima velikih
pridelkov, kar pogosto sovpada z gostim sajenjem s čimer navadno
pridobimo lažja vina in nekoliko slabšo kvaliteto.

Pridobljeno grozdje vsebuje navadno večje
količine sladkorjev s čimer lahko dosežemo visoke koncentracije
alkohola tudi v suhih vinih. Slaba lastnost pa so tudi nizka kislost in
visok pH. Zaradi vseh teh lastnosti je izredno pomembno kontinuirano
spremljanje zorenja in precizno določanje časa trgatve. Zgodnejše
trgatve zadržujejo kislino, kasnejše trgatve omogočajo razvijanje
značilnih lastnosti grozdja. V toplih regijah je praktično nemogoče
pridobiti dobre rezultate. Že nekaj časa v Franciji in Nemčiji razvijajo
klone, ki začnejo odganjati in dozorevati nekoliko kasneje ter dajejo
večje pridelke. Glavni problem je v popravku teh lastnosti in zadržanju
karakterja in intenzivnosti te sorte.  

Navkljub ne veliki popularnosti in
težavnosti, ki jih prinaša gojenje in proizvodnja se nasadi s to sorto
ne krčijo. Blag porast se beleži samo v Novi Zelandiji in v nekaterih
regija ZDA.
Arome, ki jih v tramincu prepoznamo so arome orhideje, breskve, manga,
vanilije, dima, začimb idr. Vino se ujema s svežim sadjem, siri kot tudi
z mnogimi enostavnimi ribjimi jedmi in perutnino. Dobro se ujema tudi z
močno začinjenimi jedmi. Zahvaljujoč temu spada med redka vina, ki jih
pijemo ob kitajski, indijski in mehiški kuhinji.
 

Objavil/a Zvone Trebižan, dipl.ing.agr
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook