Kmetijstvo objavil

Trg lesnih sortimentov in sejem v Celovcu

V slovenskem prostoru je veliko kmetov, ki se ukvarja izključno z
gozdarstvom. V teh časih je tudi ta panoga težka, saj cene padajo.
Nekateri kmetje pa se redne udeležujejo tradicionalnega mednarodnega
lesnega sejma v Celovcu, ki je v srednjeevropskem prostoru največji
kompetenčni center za celotno lesno panogo. Tukaj si lahko obiskovalci
ogledajo veliko strojev in mehanizacije za celotno lesno proizvodno
verigo od drevesa do končnega mizarskega izdelka.

Celovški lesni sejem je letošnje leto poleg že tradicionalnega
lesarskega kongresa gostil še »wood energy« kongres z mednarodno
udeležbo ter predstavitvijo stanja na področju lesne biomase za potrebe
pridobivanja energije. Kot vemo, je lesna biomasa vedno bolj popularna.
Poudarek letošnjega sejma so bili inovativni proizvodi za prihajajoče
klimatske spremembe. Vendar pa je bilo osnovno vprašanje, ki zadeva tudi
razvoj celotne gozdarsko- lesne proizvodnje, kako dolgo bo trajala
recesija gradbenega sektorja. Gradbeni sektor ima namreč neposreden
vpliv na proizvodnjo žaganega lesa, ki zajema precejšen del lesne
industrije. Kot kažejo prognoze, bo gradnja stanovanj v letu 2011 že v
normalnih okvirih, prav tako tudi renoviranje stanovanj, ki tudi
narašča, vendar počasi.

Še vedno se zavedamo, da je evropske proizvajalce najbolj prizadel
padec ameriškega trga, saj je izvoz na ta trg pred prihodom svetovne
gospodarske krize posredno znašal kar 60 % celotne evropske proizvodnje
žaganega lesa. Kot kažejo zadnji podatki, pa se trg žaganega lesa
sčasoma vendarle pobira, čeprav poznavalci svarijo pred prehitrim
navdušenjem, saj se zadeva lahko hitro obrne nazaj.

Proizvodnja žaganega lesa je v primerjavi z najboljšimi leti, če
pogledamo skupno, še vedno manjša za dobrih 30 %. Bolje pa kaže trgu
lesne biomase za namene ogrevanja, saj tako povpraševanje kot ponudba
rasteta. Da na tem področju ni prišlo do večje surovinske krize, se je
potrebno zahvaliti krizi pri proizvajalcih papirja in kartona ter
ivernih plošč, ki za svojo osnovno proizvodnjo uporabljajo primerljivo
kakovosten les.

Novinarjem strokovnih edicij iz vse Evrope se je na sejmu predstavilo
podjetje Frischeiss, ki je eden največjih proizvajalcev vezanih plošč v
Evropi. Njihova prednost je inovativnost proizvodnje, ki dosega najvišje
standarde kakovosti v graditeljstvu. Cene vezanih plošč se počasi
višajo, vendar krivulja rasti cen lesnih plošč ni enaka rasti cen
vhodnih surovin. Osnovno vprašanje, ki ga je širši javnosti postavil
predstavnik tega podjetja, je, kako bo lesna industrija lahko prenesla
tako visoke odkupne cene. Problematični so namreč predvsem plačilni
roki, ki so na področju trgovine z lesom in lesnimi izdelki največja
ovira. Med članicami EU je najslabši položaj v Bolgariji in na Hrvaškem,
kjer so plačilni roki kar 150 dni, v ostalih državah članicah pa
praviloma niso krajši od 60 dni. Če pogledamo vnaprej, vidimo, da je les
še vedno trendovski material. To se kaže tudi v tem, da delež lesa med
gradbenimi materiali v sodobnih gradnjah še vedno narašča, hkrati pa se
z inovativnostjo izboljšujejo načini vgradnje. Kljub, po besedah
predstavnika tega podjetja, pregretemu odkupnemu trgu surovin, pa
trenutno naraščajo tako notranje potrebe kot izvoz lesa.

Marsikdo izmed vas, se je doma odločil, da bo ogreval na lesno biomaso.
Tudi država sama, vzpodbuja rabo lesne biomase, s subvencijami za tiste,
ki se odločijo za ta način ogrevanja. Tako se tudi po zadnjih podatkih
število sodobnih kotlov na lesno biomaso v vseh evropskih državah
povečuje. K temu so pripomogle predvsem podpore za individualno vgradnjo
sodobnih kotlov, pa tudi uveljavitev sodobnih bivalnih standardov, ki
ob varčevanju z energijo vključujejo tudi dodatno ogrevanje na biomasna
goriva. Lesni peleti veljajo za čisto in ekološko neoporečno gorivo, ki
je primerno za individualno uporabo v stanovanjskih zgradbah. Kot trdi
predstavnica enega največjih evropskih proizvajalcev lesnih pelet v
Evropi, podjetja Binder Holz, tako proizvodnja kot poraba pelet po
celotni Evropi stalno naraščata. V prednosti so sredozemske države,
kjer je ogrevalna sezona nekoliko krajša, ter skandinavski trgi, kjer
poznajo tradicijo ogrevanja s kamini. To je dobra novica, vendar pa
proizvajalce lesnih pelet skrbi predvsem varnost zagotavljanja oskrbe z
njimi. Rešitev za varnost proizvodnje lahko morda dosežemo z novimi
tehnologijami, ki kot vir surovine uporabljajo izvengozdne nasade
hitrorastočih dreves, kot sta vrba in topol. Velike kotlovnice, ki
oskrbujejo daljinske sisteme ogrevanja ter dodatno proizvajajo še
električno energijo, imajo v letošnji kurilni sezoni rahel primanjkljaj
goriva, kljub temu pa imajo zaradi krize v papirniški industriji srečo,
saj cena lesnih sekancev v primerjavi z lanskim letom ostaja enaka.

Spremljanje lesnega trga je v teh razmerah postalo skoraj da nujno,
pomembno pa je, da se proizvajalci in njihova združenja odzivajo na
spremembe, če je to le mogoče. Združevanje kmetov lahko samo koristi,
saj lahko na tak način, vstopamo na trg močnejši.

Vir: Zelena dežela, štev. 90, 2010

OBJAVIL/A URŠKA GRIČNIK

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook