Zanimivosti objavil

Trgatev brusnic

Jesen je za kmete najlepši del leta, saj po dolgem delovnem poletju
končno pride čas, ko žanjejo sadove svojega dela. To velja tudi za
obsežne farme z brusnicami v Kanadi, ki jih pobirajo na prav poseben in
zanimiv način, ki pritegne zanimanje množice obiskovalcev. Ta vikend je
potekal že 15. festival – Festival brusnic v mestu Fort Langey, kjer se
znanje gojenja brusnic prenaša iz roda v rod. Večina kmetov je že od
leta 1930 povezana v kooperativo, preko katere skupaj tržijo svoj
pridelek.

Pomemben tržni pridelek so brusnice tudi v nekaterih zveznih ameriških
državah, kjer je od zgodnjega 21. stoletja priljubljenost brusnic hitro
naraščala, saj so bile označene za tako imenovano »super sadje« – zaradi
visoke vsebnosti antioksidantov in hranil; imajo visoko vsebnost C
vitamina. Brusnice naj bi v severni Ameriki sicer gojili že domorodci
(pleme Sassamanash), ki naj bi s to kulturno rastlino potem seznanili
prve evropejske priseljence. Ti so brusnice pričeli gojiti na farmah in
pridelek že leta 1820 z ladjami dostavljali Evropi.

V preteklosti so brusnice gojili v mokriščih, danes pa podlago za
brusnice izdelajo v gorskih območjih, ki imajo plitvo podtalnico. Vrhnja
plast ta se postrga za oblikovanje nasipov, na to se nasuje 4 do 8
centimetrov čistega peska. Celotna površina se izravna s pomočjo
laserja, da se prepreči tudi najmanjša drenaža, saj mora ta »bazen« biti
sposoben držati vodo. Ker je zahtevana tako visoka natančnost, stroške
za izgradnjo novega »bazena« za gojenje brusnic, ocenjujejo na 70.000
dolarjev na hektar.

Vodotesna lastnost brusničnih nasadov večino leta ni pomembna, saj se
brusnice ne gojijo v vodi, ampak na suhem. Vodotesnost bazenov je
potrebna pozimi, ko z vodo preprečujejo, da bi rastline pomrznile, še
bolj pa v jeseni – v času pobiranja brusnic, ko celotne površine nasadov
poplavijo z vodo – le nekaj centimetrov nad rastlinami. Potem s pomočjo
stroja ločijo jagode od grmičevja, ki priplavajo na površje. Jagode
zaobjamejo s pomočjo mrež, ki jih pomikajo proti bregu, tu pa jagode
stroj črpa na prikolice, ki pridelek odpeljejo v proizvodnjo. Ta način
je v uporabi že čez petdeset let in preverjeno najmanj poškoduje jagode
in je obenem stroškovno najbolj učinkovit. Le okrog 5 do 10 odstotkov
brusnic danes obirajo na »suhi« način. Obiranje brusnic vsako leto
zanima veliko obiskovalcev, za katere se organizirajo tudi festivali.
Eden takih festivalov je potekal pretekli vikend v Kanadi. Glede na
oddaljenost Kanade in s tem oviro, da bi si pobiranje brusnic ogledali
pobliže, si lahko posnetek pobiranja pridelka ogledate na spletni strani
www.youtube.com/watch?v=ENaPmfJtdcE, fotografije lanskega festivala so
dostopni na
www.flickr.com/photos/lisa568/4024670626/in/set-72157624973525957/, podatki o letošnjem Festivalu brusnic pa na spletni strani www.cranberryfest.ca.

Brusnice spadajo v skupino zimzelenega pritlikavega grmičevja, ki ga
najdemo v kislem barju v hladnejših predelih severne poloble. Grmičevje
zraste 5 do 20 centimetrov v višino in oblikuje majhne liste.
Jagodičevje je sprva belo, z zorenjem pa dobiva močno rdečo barvo. Po
okusu so brusnice bolj kiselkaste. Zato se večina brusnic (95 odstotkov)
predela v proizvode, kot so sok, omaka, sladkane sušene brusnice, okrog
5 odstotkov se jih proda v nepredelani obliki. Iz brusnic se kuhajo
kompoti in želeji , juhe, enolončnice,…. V Ameriki Zahvalni dan se sme
miniti brez brusnične omake, servirane ob puranu. Brusnice pa dajo zelo
dober okus raznim tortam in kolačkom. Najbolj znana uporaba brusnic v
zdravstvene namene danes je pri zdravljenju urinalnih težav in težav z
ledvičnimi kamni, blažile pa naj bi še mnoge druge zdravstvene težave.

Objavil/a Univ.dip.pol Helena Habjan

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook