Kmetijstvo objavil

Tržna proizvodnja mleka v Sloveniji skozi čas

Večje spremembe na področju tržne prireje mleka sta v Sloveniji povzročili industrijska revolucija in razvoj prometnic. V nastajajočih industrijskih krajih so se prodajali mleko in mlečni izdelki, od tam pa so jih lahko zelo hitro dostavljali tudi v prej, gledano časovno, zelo oddaljene kraje. To je v tem pogledu sicer napredek, vendar pa je razvoj prometnic hkrati pomenil tudi možnost uvoz cenejših izdelkov in surovin iz drugih krajev, kar je (in je še) za slovensko kmetijstvo zelo neugodno.

 

Znano je dejstvo, da so z izdelovanjem sira in masla prvi na Gorenjskem začeli Bohinjci. S pravo organizacijo in izobraževanjem so iz prej povprečnih izdelkov začeli prodajati kvalitetne in poznane, leta 1877 pa so celo ustanovili prvo sirarno, ki je bila temelj našega mlekarstva. Med obema vojnama je dogajanje na mlekarskem področju, razumljivo, malo zastalo in preteklo je kar nekaj let po prvi svetovni vojni, da se je predvojno število govedi obnovilo. Mlekarske zadruge so bile številne, s svojim delovanjem pa so poskušale popraviti škodo gospodarske krize in izgubo trgov na območju bivše Avstro-Ogrske. Kljub kasnejši konkurenci iz drugih dežel, se je mlekarstvo dobro razvijalo in leta 1941 so v Čirčah pri Kranju odpri novo mlekarno, tedaj največjo in najsodobnejšo v Jugoslaviji.

 

Po drugi svetovni vojni je zaradi tranzicije tudi na področju Slovenije prišlo do precejšnjih sprememb, v prvih desetletjih po vojni pa država ni podpirala prireje mleka na kmetijah. Kasneje, ko je bilo vidno, da ta odločitev ni najboljša, se je to spremenilo v prid pridelovalcev mleka. Kasneje je bilo mleko vse bolj donosno in v letu 2004 je predstavljalo že blizu 30% vsega prihodka slovenskih kmetov, po osamosvojitvi pa je Slovenija izbrala svet odprte ekonomije, kar je pomenilo zmanjševanje ovir za uvoz mleka, zahteve po kakovosti pa vse višje, kar je seveda vplivalo na prirejo mleka pri nas. Število kmetij, ki so prodajale mleko, se je po letu 1990 zmanjšalo za 75%, podvojilo pa se je število krav na kmetijo, povečala pa se je tudi mlečnost krav.

 

Seveda se razmere vedno spreminjajo, najbolj pomembno pa je, da so slovenski kmetje v zadnjih desetletjih zelo izboljšali mikrobiološko in higiensko kakovost mleka. Vsekakor pa se bodo morali za kvalitetno in zdravo mleko truditi še naprej, saj rezultati na te področju še vedno niso idealni.

 

Vir:

 Stanonik, Igor

2005      Prireja mleka in kontrola prireje v 20. stoletju na Gorenjskem.

           Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta,

           Oddelek za zootehniko.  

 

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook