Kmetijstvo objavil

Tudi Belokranjska pogača zaščiteni slovenski proizvod v EU

EU
Evropska komisija je včeraj v Uradnem listu EU objavila uredbo o
registraciji Belokranjske pogače kot zajamčene tradicionalne posebnosti.
To pomeni, da je zaščitena receptura in tradicionalni način priprave,
proizvodnja pa geografsko ni omejena. Belokranjska pogača se s to
zaščito pridružuje trem slovenskim proizvodom, registriranim na
evropskem nivoju, Idrijskim žlikrofom in Prekmurski gibanici,
registriranima kot zajamčena tradicionalna posebnost in Ekstra deviškemu
oljčnemu olju Slovenske Istre, ki je registrirano kot zaščitena označba
porekla.
Foto: www.kulinarika.si

Registracija proizvoda pri Evropski komisiji pomeni, da je ime proizvoda
na celotnem območju EU zaščiteno pred potvorbami, zlorabami,
posnemanjem in drugimi praksami, ki potrošnika lahko zavajajo glede
resničnega porekla proizvoda.
V Uradnem listu EU so bile do sedaj objavljene še vloge za »Štajersko
prekmursko bučno olje«, »Kraški pršut« in »Prleško tünko«, vse z
zaščiteno geografsko označbo. V Sloveniji je trenutno zaščitenih 38
kmetijskih pridelkov in živil, od tega je 19 certificiranih.  Z označbo
»zajamčena tradicionalna posebnost« se zaščiti receptura, sestavine ali
način priprave, proizvodnja pa geografsko ni omejena.

Z »označbo porekla« se zaščitijo kmetijski pridelki in živila, ki so
pridelani in predelani na določenem geografskem območju, njihove
lastnosti pa so izključno ali bistveno posledica vpliva geografskega
okolja. Z »geografsko označbo«, se zaščitijo kmetijski pridelki in
živila, ki so pridelani ali predelani na določenem geografskem območju
in imajo posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki izvirajo iz
tega geografskega območja. Kmetijski pridelki in živila z označbo »višje
kakovosti« pa so po svojih specifičnih lastnostih boljši od istovrstnih
kmetijskih pridelkov oziroma živil in odstopajo od njihove minimalne
kakovosti, če je ta predpisana.



Postopek zaščite kmetijskih pridelkov in živil na nivoju EU

Označba višje kakovosti je nacionalna shema kakovosti, zato Slovenija
teh vlog ne pošilja v presojo Komisiji, kot to velja za proizvode,
zaščitene z označbo porekla, geografsko označbo in zajamčeno
tradicionalno posebnostjo. Komisija mora te vloge preučiti v roku enega
leta od njihovega prejema. V primeru, da je vloga popolna, Komisija v
Uradnem listu EU objavi povzetek vloge. V roku šestih mesecev od objave,
lahko države članice ali tretje države podajo ugovore na objavljene
vloge. V primeru, da Komisija ugovorov ne prejme, proizvod registrira. V
primeru ugovorov se morajo države članice med seboj dogovoriti v 6
mesecih. Če dogovora ne dosežejo, o registraciji na nivoju EU odloča
Komisija.

Postopek zaščite kmetijskih pridelkov in živil na nacionalnem nivoju

Zaščita kmetijskih pridelkov oziroma živil poteka v dveh fazah. V prvi
fazi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS zaščiti ime. V
ta namen mora vlagatelj pripraviti vlogo, katero ministrstvo v mnenje
posreduje v pregled različnim strokovnim institucijam in strokovnim
komisijam, katerih člani so slovenski strokovnjaki za posamezna
področja. Po prejetem pozitivnem mnenju strokovnih institucij in
strokovne komisije, ministrstvo zaščiti kmetijski pridelek ali živilo in
potrdi tako imenovano specifikacijo, v kateri so predpisani pogoji, ki
jih mora kmetijski pridelek oziroma živilo izpolnjevati, da se lahko
označi z zaščitenim imenom. V drugi fazi certifikacijski organ ugotavlja
skladnost proizvodnje zaščitenih proizvodov s specifikacijo (tako
imenovano certificiranje). V primeru, da je proizvodnja pri posameznem
proizvajalcu skladna s specifikacijo, certifikacijski organ izda
certifikat, ki je dokaz, da je proizvod, ki uporablja zaščiteno ime, res
avtentičen.

Zaščiteni kmetijski pridelki in živila



V Sloveniji je z označbo porekla zaščitenih 12 pridelkov in
živil (Nanoški sir, Tolminc, Bovški sir, Mohant, Prekmurska šunka,
Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Kočevski gozdni med, Kraški
med, Piranska sol, Kraška jagnjetina, Kraški ovčji sir in Namizne oljke
Slovenske Istre), od tega je certificiranih 5 (Nanoški sir, Prekmurska
šunka, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Kraški med, Piranska
sol).

Z geografsko označbo je zaščitenih 15 pridelkov in živil (Kraški pršut,
Štajersko prekmursko bučno olje, Prleška tünka, Jajca izpod Kamniških
planin, Kraški zašink, Kraška panceta, Ptujski lük, Kranjska klobasa,
Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Vipavski pršut, Vipavski
zašinek, Vipavska panceta, Vipavska salama in Slovenski med), od tega je
certificiranih 9 (Kraški pršut, Štajersko prekmursko bučno olje,
Prleška tünka, Jajca izpod Kamniških planin, Kraški zašink, Kraška
panceta, Ptujski lük, Kranjska klobasa, Slovenski med).

Z zajamčeno tradicionalno posebnostjo so zaščitena in certificirana 3
živila (Idrijski žlikrofi, Prekmurska gibanica, Belokranjska pogača), z
označbo višje kakovosti pa 8 pridelkov in živil (Kokošja jajca omega
plus, reja prašičev za meso blagovne znamke Pigi, reja piščancev za meso
blagovne znamke Domači gorički piščanec, med z vsebnostjo največ 18 %
vlage in HMG največ 15 mg/kg medu (Zlati panj), teletina blagovne znamke
Zlato zrno, prosta reja piščancev Perutnine Ptuj, pirino zrnje in
pirina moka Izida, Pivški piščanec in izdelki z Omega 3), od katerih so 4
certificirana (Kokošja jajca omega plus, reja prašičev za meso blagovne
znamke Pigi, reja piščancev za meso blagovne znamke Domači gorički
piščanec, med z vsebnostjo največ 18 % vlage in HMG največ 15 mg/kg medu
(Zlati panj).

OBJAVIL/A ANA PIŠLJAR

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook