Gozdarstvo objavil

TUJERODNE INVAZIVNE VRSTE-NEVARNOST ZA NAŠE GOZDOVE

Tujerodne invazivne vrste so prišleki iz drugih kontinentov, ki se močno širijo v naravnem okolju. Ker naše okolje na njih ni navajeno, naletijo na slab odpor okolja, ker pa so močnejše, praviloma pri nas nimajo naravnih sovražnikov. Pogosto prihajajo iz nekoliko toplejših krajev, kot so naši, prav zaradi spremenjenih klimatskih sprememb, pa imajo pri nas še večje in še boljše možnosti za razmah. Njihovi vplivi na naše okolje so večinoma negativni saj so mnoge vrste med njimi škodljive in celo nevarne. Njihovi vplivi na okolje so:

1.) EKOLOŠKI VPLIVI:

  • Invazivke so drugi največji ekološki problem saj izrivajo domače vrste (robinija, japonski dresnik, želva rdečevratka)
  • Gensko onesnažujejo domače vrste (domača postrv+soška postrv)
  • Zmanjšujejo naravno biotsko pestrost ( japonski dresen, pajesen, žlezasta nedotika)
  • Prenašajo bolezni rastlin in živali (borova ogorčica)
  • Spreminjajo okolje ( vodna solata)
  • Neekološki načini njihovega zatiranja le še dodatno obremenjujejo okolje

2.) EKONOMSKI VPLIVI:

  • Z objedanjem ogrožajo kmetijske rastline (koloradski hrošč), prenašajo bolezni ( trtna uš), tekmujejo za hranila (ambrozija)
  • Ogrožajo naravno sestavo gozdov (robinija, borova ogorčica)
  • Povzročajo erozijo ( žlezasta nedotika, nutrija, ki koplje rove v bližini vodotokov)
  • Stroški njihovega zatiranja povzročajo posredno škodo

3.) VPLIVAJO  NA ZDRAVJE LJUDI, saj povzročajo bolezni, kot so alergije (ambrozija), prenašajo bolezni (tigrasti komar) in so strupene (orjaški dežen, kače).

Že s prvimi potovanji v tuje dežele so ljudje prinašali domov prve tujerodne rastline ( oreh, agrume), mnoge med njimi se naravno niso mogle širiti, a koristne so ostale (fižol). Nekatere izmed njih so ušle nadzoru in postale invazivne. V preteklosti jih je torej neposredno prinesel človek, v sedanjem času pa neredko prihajajo tudi same (slepi potniki, ubežniki iz akvarijev, farm, vrtov). V prihodnosti bodo postajali vedno nevarnejši ( bakterije, virusi, glive in zlasti semena).Najbolj ugodne pogoje imajo v opuščenih gradbiščih, zapuščenih gramoznih jamah, v okolici prometnic, na opuščenih in neobdelanih površinah, na obrežjih vodotokov, na gozdnih robovih in na območjih velikih ujm, požarov ali poplav. Po nekaterih podatkih je v Sloveniji evidentiranih kar preko 400 tujerodnih invazivnih vrst. Tudi navadna robinija ali pri nas poznana kot akacija, je ena izmed njih. Po eni strani je zelo koristna, saj nam daje kakovosten les, je medonosna rastlina in tla ščiti pred erozijo. A kadar se lahko razraste, postane zelo agresivna, zaduši naravno rastje in postane škodljiva. Ponekod v Evropi že močno ogroža naravne ekosisteme.

Ukrepamo lahko na več načinov in sicer tako, da preprečimo njihov vnos, omejujemo že obstoječo populacijo, pazimo, da nam ne pobegnejo, jih nadziramo in seveda jih zatiramo in odstranjujemo. Potrebno je poznati njihov življenjski krog in poiskati njihovo šibko točko. Predvsem pa, potrebno je seznanjati javnost. Le z vztrajnostjo, doslednostjo in pravočasnostjo nam bo uspelo!

Viri:  http://www.zgs.gov.si/slo/delovna-podrocja/varstvo-gozdov/invazivne-vrste/index.html

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook