Zanimivosti objavil

UGOTOVITVE EVROPSKE KOMISIJE NA PODROČJU IZVAJANJA NAVZKRIŽNE SKLADNOSTI V SLOVENIJI V LETIH 2005 DO 2009

Slovenija se je seznanila z ugotovitvami evropskih revizorjev, ki so v letih 2007 do 2009 izvajali revizije sistema navzkrižne skladnosti v Sloveniji. Na področju sankcioniranja v primeru kršitev navzkrižne skladnosti in na področju ustreznosti kontrole nekaterih zahtev in standardov so ugotovili pomanjkljivosti, zaradi katerih predlagajo 5-odstotno pavšalno korekcijo za izplačila zahtevkov zbirnih vlog za leta 2005 do 2009. Skupna predlagana finančna korekcija za vseh pet let znaša 2,2 milijona evrov. Slovenija je vse neskladnosti z evropskimi predpisi na področju navzkrižne skladnosti v zadnjih letih že odpravila.

 

Navzkrižna skladnost predstavlja izpolnjevanje minimalnih predpisanih zahtev in standardov s področja varovanja okolja, varovanja zdravja ljudi in živali, ugodnega počutja živali ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev. Zavezanci, ki morajo izpolnjevati zahteve navzkrižne skladnosti so vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja oddajajo zbirno vlogo z zahtevki za neposredna plačila ali zahtevke za plačila za ukrepe osi 2 Programa razvoja podeželja (izravnalna plačila, kmetijsko-okoljska plačila) ter vlagatelji zahtevkov za ukrepe za vino.

 

V primeru neizpolnjevanja zahtev in standardov navzkrižne skladnosti se kmetom zniža plačila za ukrepe kmetijske politike, v posameznih primerih se kmeta tudi izključi iz zadevne sheme pomoči. Sankcija v primeru kršitve zahtev navzkrižne skladnosti pomeni znižanje izplačil vseh ukrepov kmetijske politike, za katere je zavezanec vložil zahtevke za izplačilo v okviru zbirne vloge, za določen odstotek.

 

Predlagana 5-odstotna finančna korekcija je rezultat pomanjkljivosti v sistemu navzkrižne skladnosti v letih od uvedbe sistema navzkrižne skladnosti v letu 2005 do leta 2009, ki jih Sloveniji očitajo evropski organi, in sicer predvsem na področju neustrezne in nepravočasne implementacije nekaterih zahtev evropske zakonodaje v nacionalni pravni red, na področju neustreznega sankcioniranja kršitev in na področju neustrezne kontrole nekaterih standardov:

 

Neuporaba ali nepravilna uporaba sankcij: v primeru kršitev zahtev navzkrižne skladnosti bi, po mnenju Komisije, moral biti upravičencem skupni znesek vseh neposrednih plačil znižan v povprečju za 3 %, medtem ko so bili kmetje v Sloveniji v letih 2005 do 2009 večinoma sankcionirani le z 1 % znižanjem plačil, sankcije v višini 5 % pa slovenski predpisi sploh niso omogočali. Slovenija je nov sistem vrednotenja kršitev vpeljala leta 2010.

Slovenija je sistem navzkrižne skladnosti vzpostavila v letu 2005 in ga vsako leto nadgrajevala. Večje prenove je bil sistem navzkrižne skladnosti v Sloveniji deležen v letu 2010, ko je Slovenija odpravila očitane pomanjkljivosti iz preteklih let in hkrati implementirala tudi spremembe, ki so bile v evropski sistem navzkrižne skladnosti uvedene v letu 2009 (po t.i. zdravstvenem pregledu ali “health checku” evropskega sistema navzkrižne skladnosti s strani Komisije).

 

Dodana je bila nova zahteva o označevanju prašičev, prenovljen je bil sklop standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje, pri čemer je pomembna uvedba varovalnih pasov ob vodotokih, poudarjen pa pomen ohranjanja krajinskih značilnosti in preverjanje izdanih vodnih dovoljenj za namakanje.

 

Slovenija je sistem sankcioniranja in točkovanja prenovila v letu 2010, novost pa je bila tudi uvedba namernih kršitev. V zahteve navzkrižne skladnosti so bile vpeljane različne stopnje kršitve glede na njihov obseg, resnost, trajanje in morebitno ponavljanje (kršitve lažje stopnje, srednje stopnje in težje stopnje). Nov sistem vrednotenja kršitev je nivo znižanja plačil kršiteljem iz praviloma 1 % dvignil na 3 % znižanja vseh plačil. Uveden je bil instrument ugotavljanja namernosti kršitve predpisanih zahtev ravnanja, pri čemer je namernost potrjena šele po izvedenem ugotovitvenem postopku v primeru, da nosilec kmetijskega gospodarstva ne dokaže nasprotnega. Namerna kršitev je praviloma sankcionirana z 20 % znižanjem plačil, sicer pa se lahko, glede na tehtanje dokazov, plačila znižajo od 15 % do 100 %, odvisno od obsega, resnosti in stalnosti ter morebitnega ponavljanja kršitve.

 

Z navedenimi ukrepi je Slovenija odpravila vse s strani Komisije očitane neskladnosti z evropskimi predpisi na področju izvajanja zahtev navzkrižne skladnosti.

 

 *  *  *

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook