Kmetijstvo objavil

Ukrepi, ki nadomeščajo tretirano seme koruze za obvladovanje koruznega hrošča

Pridelovalci koruze lahko kot
fitosanitarni ukrep za preprečevanje gospodarske škode zaradi koruznega
hrošča namesto uporabe tretiranega semena koruze izvedejo enega izmed
naslednjih ukrepov…

Ukrepi
za obvladovanje koruznega hrošča so določeni na podlagi Pravilnika o
fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča
(Uradni list RS, št. 21/04, 106/06 in 22/09), ki implementira odločbo
Evropske komisije 2003/766/ES s spremembami in Priporočila Evropske
komisije 2006/565/ES o zadrževalnih programih za omejitev nadaljnjega
širjenja koruznega hrošča (UL L št. 255 z dne 17.8.2006). Obvezno je
izvajanje vsaj enega od ukrepov. Zaradi prepovedi rabe s klotianidiom
tretiranega semena koruze podajamo v nadaljevanju obrazložitev
enakovrednih alternativnih ukrepov.
 

Pridelovalci koruze lahko kot fitosanitarni ukrep za preprečevanje
gospodarske škode zaradi koruznega hrošča namesto uporabe tretiranega
semena koruze izvedejo enega izmed naslednjih ukrepov:

1. Ob setvi koruze uporabijo talni insekticid za zatiranje ličink (pri
nas je dovoljeno sredstvo Force 1,5 G), če je bila preteklo leto na tej
površini koruza.
2. Opravijo foliarno tretiranje proti odraslim hroščem, če imajo monokuturno pridelavo (dovoljeno je sredstvo Decis 2,5 EC).
3. Na njivo koruze nastavijo najmanj 10 rumenih lepljivih plošč in v
primeru, ko se na ploščo ulovi več kot 5 hroščev na dan (dosežen prag
škodljivosti), izvedejo foliarno tretiranje proti odraslim hroščem
(Decis 2,5 EC); če pa tega ne morejo storiti, pa v naslednjem letu
obvezno opustijo pridelavo koruze na tisti površini.
4. Preverjajo navzočnost znakov napada koruznega hrošča, kot sta
značilno poleganje koruze v obliki »gosjih vratov« ali gluhi storži
zaradi objedanja svile, kadar postavitev rumenih plošč zaradi obsega
pridelave ni izvedljiva in v tem primeru, da opazijo pojav znakov,
opustijo pridelavo koruze na tisti površini vsaj v naslednjem letu.
 
Na nekem kmetijskem gospodarstvu je mogoča kombinacija vseh ukrepov,
kmet pa jih mora načrtovati tako, da mu zaradi obveznega kolobarja (3.
in 4. varianta) ne bo zmanjkalo pridelovalnih površin. Praktično kršitev
fitosanitarnih predpisov v prvem letu po opustitvi ukrepov ni mogoča,
ker je vedno na voljo še en korektivni ukrep, ki pridelovalcu omogoča,
da na enoti pridelave vzpostavi pravilno trajnostno kmetovanje v toku 2
do 3 let.
 
Kmetijsko svetovalno službo poskušamo usmeriti, da bi svetovala tak
način pridelave koruze, da monokultura na nekem območju ne bi presegla
10 – 15% (Monokultura pomeni več kot 2 letno sledenje koruze na isti
površini.). Na podlagi fitosanitarnih ukrepov se je delež monokulture v
severovzhodni Sloveniji v letih 2005-2010 zmanjšal z 28 % na vsega manj
kot 5 %. Letos je ta vrednost že 8 %, saj je sprememba slovenskih
predpisov omogočila, da pridelovalci načrtujejo zlasti kemične ukrepe
tudi tako, da počakajo na prag gospodarske škode.
 
 
Več informacij o ukrepih za zatiranje koruznega hrošča najdene na
spletni strani Fitosanitarne uprave
http://www.furs.si/Diabrotica/Index.asp

VIR: Kmetijski Inštitut Slovenije

Objavil/a Marjeta Zemljič in Vojko Škerlevaj, Kmetijski Inštitut Slovenije
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook