UKREPI ZA PREPREČEVANJE PRENAŠANJA ZLATE TRSNE RUMENICE

Približuje se obdobje, ko je najbolj primerno in potrebno, da vinogradniki izvedejo ukrepe za zatiranje ameriškega škržatka, prenašalca zlate trsne rumenice – nevarne bolezni na vinski trti. Prvi termin za zatiranje ameriškega škržatka je po cvetenju vinske trte. Natančnejši termin zatiranja in najbolj ustrezen način bo naveden v napovedih javne službe za varstvo rastlin.

Zlata trsna rumenica, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine flavescence dorée (FD), hitro zmanjšuje pridelek grozdja, okužene trte pa po nekaj letih propadejo. FD prenaša z okuženih na zdrave trte tujerodni žuželčji prenašalec – ameriški škržatek. Fitosanitarne službe so v okviru posebnega nadzora trsnih rumenic ugotovile, da je v Sloveniji ameriški škržatek navzoč v vseh vinorodnih deželah, širi pa se tudi naprej na Hrvaško, Madžarsko in v Avstrijo. Ker njegova populacija iz leta v leto narašča, obstaja nevarnost, da se z njegovo pomočjo okužba v vinogradih hitro širi. Brez ustreznih ukrepov je v nekaj letih lahko okužena večina trt v vinogradu in večina vinogradov v žarišču. Zato je množična navzočnost ameriškega škržatka v vinogradih znak pretečega izbruha bolezni (epifitocije).

Zatiranje ameriškega škržatka je zato poleg odstranjevanja okuženih trt v žariščih okužbe najpomembnejši ukrep za preprečevanje širjenja te nevarne bolezni. V skladu s Pravilnikom o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice (Uradni list RS 73/2009) ter Uredbo o izvedbi ukrepov za preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice in zatiranju ameriškega škržatka Scaphoideus titanus Ball (Uradni list RS št. 40/2011), je zatiranje ameriškega škržatka obvezno na razmejenih območjih zlate trsne rumenice ter v vinogradih na ogroženih območjih trsnic in matičnih vinogradov v Vipavski dolini ter na Štajerskem. Zatiranje je obvezno tudi v vseh trsnicah, matičnih vinogradih in matičnjakih na celotnem ozemlju Slovenije. V skladu z Načrtom ukrepov sta na razmejenih in ogroženih območjih obvezni dve tretiranji ameriškega škržatka, tretje tretiranje pa je treba opraviti, če ulov na rumenih lepljivih ploščah konec julija oziroma avgusta presega štiri škržatke na ploščo na teden. V matičnih vinogradih, matičnjakih in trsnicah so obvezna najmanj tri tretiranja.

V vinogradih izven razmejenih in ogroženih območij je zatiranje priporočljivo tam, kjer je ameriški škržatek navzoč v večjem številu. Prvi rok za zatiranje je takoj po cvetenju vinske trte, natančneje pa roke za posamezna območja napove javna služba za varstvo rastlin na podlagi spremljanja razvoja ameriškega škržatka in trte (http://www.fito-info.si/).

Fitosanitarna uprava RS (FURS) opozarja, da lahko veliko gospodarsko škodo preprečimo le s pravočasnim odkrivanjem bolezni in z zgodnjim ukrepanjem. Z vsakim zamujenim letom je škoda večja. Pri izvajanju tretiranja je treba upoštevati predpise o varstvu čebel in drugih neciljnih organizmov ter predpise o varstvu voda.

Zaradi nevarnosti širjenja zlate trsne rumenice, FURS poziva vse vinogradnike, da redno pregledujejo svoje vinograde in v primeru, če najdejo simptomatične trte, takoj pokličejo lokalnega fitosanitarnega inšpektorja, službo za varstvo rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali FURS. Še posebna pozornost velja v primeru, če opazimo, da se v vinogradu povečuje število simptomatičnih trt.

Na okuženih trtah se bolezenska znamenja začnejo pojavljati lahko že takoj po cvetenju, proti jeseni pa se stopnjujejo. Večinoma so dobro vidna predvsem v drugi polovici avgusta in v septembru. Na okuženih trtah se pri rdečih sortah pojavi rdečenje ter pri belih sortah rumenenje listja, vihanje listnih robov navzdol, sušenje kabrnkov oziroma kasneje grozdov. Okuženih trt ni več mogoče ozdraviti, zato je bolezen izjemno nevarna za naše vinograde. Bolezen se prenaša tudi z okuženimi cepiči, podlagami in trsnimi cepljenkami. Podobna bolezenska znamenja so značilna tudi za rumenico počrnelosti lesa oziroma navadno trsno rumenico, ki jo povzroča fitoplazma Bois noir (BN). Ta bolezen se v vinogradih ne širi tako hitro kot zlata trsna rumenica, obeh fitoplazem pa ni mogoče razločevati brez laboratorijske analize.

 

*   *   *

 

Več informacij o razmejitvah in ukrepih je na spletni strani Fitosanitarne uprave RS:

http://www.fu.gov.si/si/storitve_in_ukrepi/posebno_nadzorovani_organizmi/trsne_rumenice/

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook