Kmetijstvo objavil

Uporaba sončne energije za zaščito ljudi in prosto živečih živali

V Nepalu so zelo učinkovito in na ljudem ter okolju prijazen način
rešili problem uničevanja pridelka prostoživečih živali kmetom.
45-letnem kmetu Narad Mani Poundel, iz doline Madi v Nepalu, je
življenje nekoč potekalo v vsakodnevnem stanju skrbi. »Divji sloni so
nenehno vdirali v mojo hišo in pojedli že skoraj ves pridelek riža, ki
smo ga hranili za prihodnjo sezono. Z družino tega nismo mogli
preprečiti, saj smo bili hvaležni že, da smo rešili svoja življenja.«

Dolina
Madi se nahaja na jugu Nepala in je omejena na vse strani. Taka
geografska lega je pripeljala do konflikta med ljudmi in prostoživečimi
živalmi, saj so te kmetom vsako leto prizadejale hude škode na posevkih
in lastnini, napadale so živino. Med žrtvami so se znašli tudi ljudje.
Tradicionalne metode obrambe pridelkov pred živalmi, kot so bakle,
bobni, jarki in trnje, se niso več obnesli. Kmetje so že obupavali, saj
je bil vsak trud zaman. Skupnost, ki se že od nekdaj bori za preživetje,
ima tako zelo negativen odnos do vzpostavljanja narodnih parkov na
njihovi zemlji in na živali, ki jih naseljujejo, zato so mnogi kmetje
svoje nestrinjanje pokazali s protesti in nasiljem. Kmetje so celo
oblikovali naravni rek, da so ujeti v »naravni zapor«. V na pogled mučno
in nerešljivo situacijo je posegla Svetovna organizacija za
prostoživeče živali, ki je želela sočasno ohraniti naravne parke in s
tem habitate prostoživečih živali in ohraniti kmetijstvo in s tem
možnost preživetja lokalnih prebivalcev. Začeli so s projektom
ohranjanja biotske raznovrstnosti, v katerega so vključili lokalne
skupnosti na tem področju. Organizacija je želela zaščititi ogroženega
tigra, nosoroga in slonjo populacijo, lokalni prebivalci pa so želeli
živeti v miru.

Rezultat projekta je bila skupna izdelava načrta za električne ograje na
sončno energijo. Podpora izvedbi projekta v praksi je bila soglasna.
Izvajanje načrta so pričeli na področju, kjer živijo divji sloni, saj je
to območje predstavljalo večino prijavljenih primerov težav med ljudmi
in prosto živečimi živalmi. Z izgradnjo 14-kilometrske »sončne ograje«,
je obseg prej povzročene škode divjih živali na pridelkih takoj upadel.
Po ocenah se je, že prvo leto po postavitvi ograje, vrednost pridelane
rastlinske letine povečala za 300 odstotkov. Še več: kmetje so sedaj
začeli gojiti tudi druge kulture v času zimske sezone, kar se kmetom
prej ni splačalo, saj je bilo pred postavitvijo ograje tveganje izgube
pridelka previsoko. Poleg tega neposrednega ekonomskega vpliva je zelo
pomemben tudi socialni in zdravstveni vidik, saj kmetje pravijo, da
lahko končno trdno spijo celo noč, brez strahu, da bo njihov pridelek
uničen ali da bo uničeno njihovo imetje.

Vzdrževanje ograj je prepuščeno članom skupnosti. vsako gospodinjstvo
prispeva denar na podlagi obsega svojih zemljišč oziroma velikosti
kmetijskega gospodarstva. Prve pozitivne izkušnje so spodbudile
nadaljevanje in razširitev projekta na druge skupnosti s podobnimi
problemi. Vodje projekta pravijo, da je največja nagrada to, da so
ljudje prenehali govoriti, da živijo v »naravnem zaporu«, ampak so
zamenjali ta rek z rekom »če obstaja raj, je to dolina Madi«.

Več informacij na: http://wwf.panda.org

OBJAVIL/A HELENA HABJAN, UNI.DIPL.POL.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook