Zanimivosti objavil

UREDBA O PREDELAVI BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV IN OBDELAVI MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je danes začelo javno obravnavo predloga besedila Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov. Uredba ločeno opredeljuje predelavo biološko razgradljivih odpadkov in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem. Z novo uredbo želi ministrstvo zagotoviti visoke standarde predelave biološko razgradljivih odpadkov. Kakovostna predelava biološko razgradljivih odpadkov je tudi porok za zaupanje uporabnikov v kompost ali digestat, ki nastaneta kot proizvod predelave biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni ali bioplinarni.

V letu 2010 je stopila v veljavo Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, ki določa obvezno ločeno zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in gostinstva. Zaradi nove uredbe in obveznega ločevanja biološko razgradljivih odpadkov, smo leta 2011 zbrali za tretjino več biološko razgradljivih odpadkov kot leto poprej, vendar so ločeno zbrane koliičine tovrstnih odpadkov še močno pod povprečjem držav članic EU, ki imajo na tem področju že dolgoletne izkušnje. Pričakujemo, da se bodo količine biološko razgradljivih odpadkov z intenziviranjem ločenega zbiranja, kakor tudi s povečanim ozaveščanjem prebivalcev o potrebi ter smotrnosti ločevanja tovrstnih odpadkov na izvoru, z leti povečevale. Ravno tako je tudi delež biološko razgradljivih odpadkov v odloženih komunalnih odpadkih previsok glede na zastavljene cilje zmanjševanja odlaganja biološko razgradljivih odpadkov na odlagališčih.

V luči vedno večje potrebe po predelavi ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov v koristne surovine in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov, ki preostanejo po uspešnem ločenem zbiranju komunalnih odpadkov pred odlaganjem, je bilo treba obstoječo uredbo ustrezno spremeniti in dopolniti.

Ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki se lahko predelujejo na aeroben način v kompostarnah ali na anaeroben način v bioplinarnah. Pri taki predelavi dobimo koristen material, kompost ali digestat, ki je primeren za gnojenje na kmetijskih in nekmetijskih površinah. Biološko razgradljivi odpadki nastajajo zlasti v gospodinjstvu, gostinstvu, trgovinah, kmetijstvu in živilsko predelovalni industriji. Tovrstni odpadki so različne sestave in glede na to, primerni za aeroben ali anaeroben proces ali pa so primerni za oba procesa razgradnje. Na primer, sestava kuhinjskih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih, se bistveno razlikuje od sestave kuhinjskih odpadkov iz gostinstva. Kuhinjski odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih so zaradi svoje sestave primerni predvsem za kompostiranje. Kuhinjski odpadki, ki nastajajo v gostinstvu, pa so  večinoma tekoče oziroma pastozne sestave, zato so bolj primerni za predelavo pod anaerobnimi pogoji v bioplinarnah. Zeleni vrtni odpad pa zaradi vsebnosti lignina, ki se pod takšnimi pogoji ne razgradi, ni primeren za predelavo v bioplinarnah.

Z novo uredbo določamo tudi nacionalni predpis za kompostiranje ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva, ki sicer sodijo v 3. kategorijo živalskih stranskih proizvodov v skladu z Uredbo o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi. Tovrstne odpadke ločeno zbiramo skupaj z zelenim vrtnim odpadom in so kot taki primerni za kompostiranje.

Del uredbe, ki se nanaša na obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem, določa zahteve za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Tudi del mešanih komunalnih odpadkov, ki ostane, ko izločimo še koristne materiale, ki jih lahko nadalje recikliramo (papir, kovine, plastika) ali pa iz njih pridobimo energetsko bogate frakcije, je potrebno biološko obdelati – stabilizirati pred odlaganjem. Biološka stabilizacija mešanih komunalnih odpadkov lahko poteka na aeroben način – kompostiranje, ali na anaeroben način v bioplinarnah.

Posodobitev in prenovo Uredbe o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov je bila nujna tudi zaradi povečanega obsega anaerobne predelave biološko razgradljivih odpadkov. Usmeritve in zaveze Slovenije glede zagotavljanja energije iz obnovljivih virov in  Direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki določa cilje za posamezne članice, je v Sloveniji spodbudila intenzivno gradnjo bioplinarn, ki kot substrat za predelavo uporabljajo zgolj silažo, ostanke kmetijske proizvodnje, živinsko gnojevko (kmetijske bioplinarne) in pa tudi bioplinarne, ki poleg omenjenih substratov, ki se jih uporablja v kmetijskih bioplinarnah, predelujejo tudi ločeno zbrane biološko razgradljive odpadke iz gostinstva,  trgovin in živilsko predelovalne industrije. Poleg pridobivanja bioplina nastaja v bioplinarnah tudi digestat, ki se ga lahko uporablja kot gnojilo na kmetijskih površinah. Za uporabo na kmetijskih površinah mora tak substrat dosegati visoko kakovost in neoporečnost za okolje in zdravje človeka.

Kriterije, kdaj kompost ali digestat lahko izgubita status odpadka in postaneta proizvod, še pripravlja Evropska komisija. Predvideno je, da bodo kriteriji sprejeti do leta 2013. Na Evropskem nivoju se istočasno spreminja tudi Uredba o gnojilih, ki bo med drugim, na novo opredelila organska gnojila, med katere sodita tudi kompost in digestat. 

Celotna Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov je zastavljena v luči zahtev managementa kakovosti celotnega procesa predelave biološko razgradljivih odpadkov glede na kakovost biološko razgradljivih odpadkov, ki vstopajo v proces predelave, zagotavljanje kakovosti samega procesa razgradnje s poudarkom na zahtevani higienizaciji odpadkov, ki se predelujejo in ne nazadnje na zagotavljanju kakovosti komposta ali digestata ter ustrezni uporabi komposta ali digestata v kmetijske in nekmetijske namene.

MKO

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook