Kmetijstvo objavil

Uredba o zelenem javnem naročanju

Vlada RS je 8.12.2011 na seji sprejela Uredbo o zelenem javnem naročanju, ki bo pomembna spodbuda k razvoju ekološkega kmetovanja in povečani porabi lesa.

Uredba, katere nosilec je Ministrstvo za finance, ureja zeleno javno naročanje in predpisuje vključevanje okoljskih vidikov v postopke javnega naročanja. Sprejem in vzpostavitev uredbe je strateškega pomena za razvoj celotne Slovenije pri porabi lastnih surovinskih virov, varovanju okolja in varčevanju z energijo. Z vzpostavitvijo dodatnih meril pri naročanju produktov ali storitev po Zakonu o javnem naročanju bo imel naročnik (proračunski porabnik) možnost izbora ne le najcenejšega proizvoda, temveč bo lahko upošteval tudi dodatna okoljska merila za izbor najugodnejše ponudbe tistega proizvoda, ki bo manj obremenjeval okolje v celotnem življenjskem ciklu proizvoda ali porabljal manj energije za svoje delovanje. Za kmetijstvo in gozdarstvo so zlasti pomembne priloge, ki se nanašajo na ekološka živila in les.

Živila in gostinske storitve

Na podlagi uredbe bodo morali naročniki pri javnem naročilu vključiti 10 % ekoloških živil, vendar pa za živila in gostinske storitve glede na nerazvitost ponudbe slovenskih ekoloških živil uredba določa prehodno obdobje, in sicer se do leta 2014 zahteva 5 % delež eko živil. Pri živilih, ki so pridelana na ekološki način, se bodo upoštevala tudi živila iz preusmeritvenega obdobja, saj želi MKGP s tem spodbuditi, da se čim več kmetovalcev vključi v ekološko kmetovanje.

Vloga lesa pri zelenem javnem naročanju

Eden izmed pomembnih ciljev v Sloveniji je povečanje rabe lesa. Slovenija je med najbolj gozdnatimi državami v EU, saj več kot 60 % njenega ozemlja prekriva gozd, ki proizvaja zelo kakovostni les. Povečano povpraševanje po kvalitetnem lesu bo prispevalo k povečanem poseku drevja s 3,4 milijone m3 lesa na leto v 2010 na načrtovanih 6,5 milijonov m3 možnega poseka lesa na leto. Posledično se bo povečala poraba končnih lesnih izdelkov (pohištvo, leseni gradbeni elementi in stavbno pohištvo, papir). Uredba namreč določa, da mora delež lesa v vseh javnih zgradbah znašati vsaj 30 % prostornine vgrajenih materialov.

Uredba bo tudi pomembno prispevala k vzpostavitvi pretrgane gozdno–lesne verige. Z vnovično vzpostavitvijo celotne gozdno-lesne vrednostne verige bo namreč omogočen enakomeren regionalni razvoj s porabo lastne surovine in znanja, nega in varstvo gozdov, revitalizacija podeželja z zaposlitvenimi možnostmi za vse izobrazbene strukture (socialna kohezivnost), posledično pa tudi razbremenitev prometnih povezav zaradi dnevnih migracij v večja urbana središča.

Raba lesa in ostalih naravnih materialov prinaša veliko pozitivnih učinkov. Med te spadajo zlasti varovanje okolja, kakovost bivanja, blažitev podnebnih sprememb, uporaba izdelkov iz lesa ob izteku njihove uporabe tudi kot obnovljiv vir energije. S posekom drevja hkrati zagotavljamo nego gozda v vseh razvojnih fazah, s čimer se povečuje vrednost gozda ter zagotavljamo stabilnost gozda pri zagotavljanju vseh proizvodnih, socialnih in ekoloških funkcij gozda.

MKGP

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook