Uvedena podpora zeleni trgatvi

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ureditvi trga z vinom ter Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom
 
S spremembo Uredbe o ureditvi trga z vinom to področje usklajuje s spremembami pravnega reda EU ter odpravlja morebitne nejasnosti pri izvajanju ukrepov podpor vinarskemu sektorju s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Hkrati kot nov ukrep Tržne ureditve za vino EU dodaja podporo zeleni trgatvi. S spremembo Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom je vlada uskladila prvi in deveti člen prvotne uredbe z novelo Zakona o gozdovih ter določila novo območje varovalnih gozdov.
 
Sprememba Uredbe o ureditvi trga z vinom ne prinaša novih finančnih posledic, ker je to področje  že v celoti določeno v prvotni uredbi. Za podpore dejavnostim vinogradniško-vinarskega sektorja se sredstva dodelijo kot pomoč de minimis v višini 2,086 mio EUR za leto 2009 in v enaki višini tudi za naslednja leta. Pri podpori, ki izhaja iz tržne ureditve za vino EU, pa se sredstva v celoti povrnejo iz EU proračuna ter znašajo za leto 2009 3,522 mio EUR, za leto 2010 3,770 mio EUR, za leto 2011 3,937 mio EUR in za leto 2012 5,119 mio EUR. Tudi z uvedbo novega ukrepa podpore zeleni trgatvi ta sredstva ostajajo enaka, spremenilo  se je le razmerje med sredstvi, namenjenimi za posamezen ukrep.

Sprememba  Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom

Glavni namen Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom  je uskladitev območja varovalnih gozdov s prostorskimi razvojnimi usmeritvami občin. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je namreč v drugi polovici leta 2008 izvedel usklajevanje območji varovalnih gozdov z vsemi občinami, zlasti tistimi, ki pripravljajo nove prostorske akte in izdelal dopolnjen strokovni predlog za razglasitev varovalnih gozdov.

Nova uredba v prvem členu še dodatno pojasnjuje možnost uvrščanja gozdov z izjemno poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti v varovalne gozdove. Na podlagi meril za ovrednotenje te funkcije (določena so s Pravilnikom o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih) se v kategorijo varovalnih gozdov uvršča tudi gozdove z izjemno poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti, ki se nahajajo v kmetijski in primestni krajini, kot območja izrednega pomena ohranjanja raznovrstnosti na večjih krajinskih enotah. Besedilo devetega člena pa je usklajeno z novelo Zakona o gozdovih, ki določa, da pred izdajo dovoljenja za poseg, ZGS opravi presojo vpliva posega na varovalni gozd.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook