Uživajmo svežo zelenjavo iz naše bližine

Ne bi nam smelo biti vseeno, kakšno hrano uživamo. Kadar izbiramo zelenjavo, izberimo svežo zelenjavo, pridelano v naši bližini. Zakaj? Ker je sveža, njena dozorelost je optimalnejša in ima zato večjo hranilno vrednost z večjo vsebnostjo vitaminov C, A, B in E.

 

Ker zaradi bistveno krajših transportov, ki jim je lokalno pridelana zelenjava podvržena, manj onesnažujemo okolje. In, ker s tem ohranjamo domača delovna mesta, razvoj podeželja, v času krize pa zagotavljamo lastno prehransko varnost. To so glavna sporočila promocijske kampanje Ministrstva za  kmetijstvo in okolje, ki poteka v mesecu juniju na TV in radijskih postajah, ter na spletu.  Potrošnika želimo namreč spodbuditi k razmišljanju, po kakšni hrani posega, in kakšne so pravzaprav prednosti lokalno pridelane zelenjave.  

 

Za sodobnega potrošnika je morda  najpomembnejši prav zdravstveni vidik, ki ga ima  sveža zelenjava ali tudi sadje na naše telo. Dozorelost lokalne zelenjave je namreč optimalnejša, saj je zaradi sicer dolgih prevozov in skladiščenja ni potrebno predčasno pobirati z njiv in ji  dodajati konzervansov, ki ohranjajo njeno svežino. Optimalno dozorela živila imajo zato večjo hranilno vrednost, kar tudi pomeni, da vsebujejo več vitaminov C, A, B in E.  Sezonska dostopnost lokalne zelenjave pa nam ponuja tudi veliko večjo  pestrost izbire.

 

Zdravstveni vidik pa ni edini, ki je za nas pomemben. Zavedati se moramo, da zaradi bistveno krajših transportov, ki jim je lokalna zelenjava podvržena, manj onesnažujemo naše okolje. Nikakor ni zanemarljiv niti družbeno gospodarski pomen, saj s tem, ko izbiramo domačo hrano, ohranjamo domača delovna mesta in tako omogočamo preživetje vsem v agroživilski verigi. Po drugi strani pa si z zadostnim obsegom domače proizvodnje zagotavljamo prehransko varnost v času kriz, ko bi lahko prišlo do pomanjkanja hrane na globalni ravni. Tako lahko pomembno vplivamo tudi na ohranitev in razvoj našega podeželja ter na skladen regionalen razvoj.

 

Z zadostnim povpraševanjem po domači zelenjavi pa lahko tako domači proizvajalec kot tudi na drugi strani javne institucije in trgovci vnaprej planirajo medsebojna poslovna razmerja glede obsega dobave in odkupa domače zelenjave. Na ta način se vzpostavi ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem po lokalno pridelani zelenjavi, kar pa bi  v povezavi s povezovanjem ponudnikov (organizirana pridelava,  skupna ponudba in trženje) nedvomno pozitivno vplivalo na povečan obseg,  tudi cenovno konkurenčne ponudbe raznolikega in kakovostnega lokalnega sadja in zelenjave, pridelanega po shemah kakovosti, ki v največji možni meri upoštevajo tudi okoljski in zdravstveni vidik. Vzpostavitev tovrstnih razmer med ponudbo in povpraševanjem pa je  tudi  cilj politike tukajšnjega ministrstva.

 

Lokalna trajnostna oskrba

 

Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih, zato je za Slovenijo zagotavljanje prehranske varnosti pomembno strateško in politično vprašanje. Doseganje čim višje osnovne prehranske varnosti je vodilo predvsem kmetijske in prehranske politike in prav lokalna trajnostna oskrba s hrano je njun skupni imenovalec. Eden izmed strateških ciljev razvoja slovenskega kmetijstva in proizvodnje hrane je zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane. V pričakovanih razmerah večjih težav z oskrbo s hrano v svetovnem merilu in tudi zaradi spoznanj o negativnih okoljskih učinkih daljših transportov hrane postaja vprašanje lokalne in regionalne samooskrbe s hrano ponovno pomembno. Zagotavljanje hrane lokalnemu prebivalstvu s trajnostnim izkoriščanjem domačih proizvodnih virov je strateška opredelitev slovenske države, ki določa tudi njeno politično in ekonomsko suverenost. Prehranska politika zasleduje isti strateški cilj, t.j. pospešiti ponudbo in povpraševanje po kakovostni in zdravju koristni hrani, pridelani lokalno in na trajnostni način ter s tem izboljšati oskrbo prebivalstva z lokalno in na trajnostni način pridelano hrano.

 

Zadostna lokalna pridelava, predelava in poraba hrane je ob nizki stopnji samooskrbe s kmetijskimi pridelki in proizvodi v Republiki Sloveniji pomembna predvsem zaradi:

 

  • zagotavljanja državne varnosti za obdobje ekonomskih kriz;
  • zmanjšanja odvisnosti od zunanje trgovine, kar je pomembno predvsem v času motene oskrbe (pričakovano večje nihanje cen kot posledica globalizacije in nadaljnje liberalizacije na področju kmetijstva, večjega in spremenjenega povpraševanja, gibanja cen energentov, pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov in s tem povezanih letin ter zalog, večje rabe surovin v proizvodnji biogoriv, surovine predstavljajo tudi potencialno donosne naložbe na mednarodnih finančnih trgih…);
  • urejenosti in obdelanosti podeželja;
  • ohranjanja delovnih mest na podeželju;
  • zmanjšanja revščine in družbene neenakosti;
  • varovanja okolja (dolgi transporti živil, prispevajo k povečani porabi fosilnih goriv, hrupu in onesnaženju zraka, povečani uporabi embalaže in dodajanju umetnih barvil ter konzervansov živilom);
  • izboljšanja zdravja prebivalstva kot posledica uživanja s stališča prehranske vrednosti kakovostnejše hrane (višja hranilna vrednost, višja vsebnost vitaminov) in trajnejšega zagotavljanja virov živil ter posledično manjše možnosti deficita določenih mikrohranil v prehrani.

Smiselno je torej vzpodbujati lokalno okolje, da se samooskrbuje in s tem poveča kvaliteto življenja vseh vključenih v ta proces. S stališča trajnosti je smiselno vzpodbujati integriran in ekološki načina pridelave zelenjave in uvajanje teh pridelkov/izdelkov v naš vsakdan.

Pregled trga sveže zelenjave


Več informacij: http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/promocija_lokalne_hrane/lokalno_pridelana_zelenjava/

MKO

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook