Kmetijstvo objavil

V hlevu take krave, kot so jih imeli naši predniki

V Senožečah Niko Meden vodi ekološko kmetijo. Gospod Meden pa je znan tudi po tem, da je postavil prvi mlekomat z ekološkim mlekom v državi in sicer v Kopru. Po aferi z bakterijami prisotnih v mlekomatih je tudi sam prilepil napis s katerim opozarja potrošnike, da je mleko potreba prekuhavati kljub temu, da s prevelikim številom bakterij sam ni imel problemov. In kako doma sami pijejo mleko?

»Mi pijemo prekuhano in sveže mleko. Kot komu paše. Še najboljše je sveže pomolženo. Moj oče, ki bo imel kmalu 90 let, od malega pije tudi sveže mleko, pa skoraj nikoli ni bil pri zdravniku. Tudi jogurt pripravljamo brez kuhanja.«

Niko Maden na očitke stroke v primeru škodljivih bakterij odgovarja brez dlake na jeziku. »V očitkih je bilo veliko nestrokovnosti. Presenetila me je tudi nepoučenost Zveze potrošnikov Slovenije. Ne pravim, da v mleku nikoli ni zdravju škodljivih bakterij. A tega kmetu, ki so ga izpostavili kot črno ovco, največkrat sploh niso dokazali. Če bi bilo kaj na tem, ne bi z ukrepi čakali tri mesece. Bojim se, da je šlo za akcijo mlekarn, ki v mlekomatih vidijo konkurenco. Žalostno pa je, da se nista odzvala ne kmetijsko ministrstvo ne kmetijsko-gozdarska zbornica. Nihče se ni zavzel za kmete. Mar mislijo, da se na kmetijah cedita mleko in med? Kmet mora danes trdo delati, da preživi. Tako pa dobivamo polena pod noge v obliki domnevnih afer z mlekom, piščančjim mesom … Podpiram stroge kontrole kakovosti. A bi kmetu, ki ne prestane testiranja, morali strokovno pomagati, ne pa ga uničiti. Dve ali tri kmetije, ki so jih doletele afere z mlekomati, nimajo niti za slano vodo. Zaradi nestrokovnosti tistih, ki so to povzročili.«

Mlekomati niso kavnimi avtomati

»Mlekomat je nekaj povsem drugega kot avtomat za kavo. Pri vsaki polnitvi se v celoti zamenja polnilni sistem. Mi ga polnimo več kot enkrat dnevno, vsakič pripeljemo sveže mleko, ki je bilo natočeno v čisto cisterno. Poleg tega se cevovod dodatno čisti z vročo paro, ki se sprosti vsakič po koncu polnjenja steklenic. Tudi stranke bi morale paziti na čistočo, saj včasih vidim, da polnijo mleko v precej obrabljene ali celo slabo oprane plastenke. To je lahko problem, saj plastenko težko dobro očistimo. Za mleko so najprimernejše steklenice« je še povedal Meden.
Na ekološki kmetiji vzamejo vzorce mleka vsak drugi dan. Poleg tega jemljejo vzorce še nenapovedano 2-3 krat na mesec. »Vedno smo imeli kakovostno mleko. Edini očitek je, da se je število somatskih celic včasih približalo mejnim vrednostim. A tu gre za obrambni mehanizem živali. Na zvezi potrošnikov so rekli, da je to znak, da je bila žival bolna. A to ni res. Stroka je že večkrat potrdila, da je lahko vzrok tudi stres, temperaturna razlika ali višja starost živali. Seveda je lahko vzrok tudi bolezen, a ne vedno. Marsikatera krava gre samo zaradi višje ravni somatskih celic v zakol. To ni prav. Če ima krava petnajst let, pomeni, da se je zelo lepo skrbelo zanjo. Na Norveškem se borijo, da bi podaljšali življenje kravam na več kot pet let. Mi pa smo nedavno v zakol poslali petnajstletno kravo, ki nikoli ni bila zdravljena, samo zaradi rahlo povišanega števila somatskih celic, čeprav gre tu samo za samoobrambni mehanizem živali. Kolostrum oziroma mlezivo, ki ga pomolzemo ob začetku laktacije, je še pred desetimi leti veljalo kot znak slabe kakovosti mleka. Bog ne daj, da bi mlezivo prišlo v mleko! Danes je hit, saj ima mnoge imunske faktorje, vitamine, minerale in aminokisline.«

Od visoke proizvodnje do ekološke reje

»V začetku sem tudi sam želel čim večjo proizvodnjo. Nikoli ni bilo zadosti. Zato so bile krave uboge reve. Vsaka je dala 34 litrov mleka na dan; naslednje leto, ko smo začeli z ekološko rejo, pa le 19. Visoka proizvodnja prinese več obolenj, torej je treba kravo zdraviti, kar je drago, in vse njeno mleko takrat zlivati v kanal. Zdaj imamo skoraj pol manj mleka, a je to veliko boljše. Poleg tega krave, ki imajo manj mleka, ne nihajo v mlečnosti. Poskusil sem rediti vse mogoče vrste krav. Zadnjih deset let pa se trudim samo še za to, da bi imel v hlevu take, kot so jih imeli naši predniki. Ne maram krav špičastih oblik, ampak običajne, malo bolj mišičaste in okrogle. Visoka proizvodnja je v naše kraje pripeljala živali, ki še hodijo težko. Kako bodo potem hodile na pašo? Moje krave molznice so še vedno primerne za zakol, saj dajo dobro meso. Visoko mlečne živali pa so dobre kvečjemu za klobase. Imajo premalo mesa in preveč maščobe. Moja teleta zato bolje in predvsem lažje prodam.«

Sodeč po odzivu potrošnikov, kateri se vozijo tudi od daleč je ekološko mleko iz avtomata dobrodošlo. »Pravijo, da je to mleko tâko, kot je bilo nekoč. Je prave bele barve in diši. Pozna se, da krave ne jedo silaže, ampak samo suho krmo. Svetovna rekorderka molznica daje dnevno 150 litrov mleka! Seveda ne jé sena, ampak ji do rekorda pomagajo veterinarji.«(Primorske novice, 9. januar 2012)

M.V.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook