V javni razpravi Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v javno razpravo
posredovalo Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. S tem
zakonom želi ministrstvo urediti področje promocije kmetijskih in
živilskih proizvodov v skladu z EU predpisi in po vzoru nekaterih drugih
evropskih držav ter s tem ustrezno pozicionirati proizvodnjo domače
hrane v slovenskem okolju. Morebitne pripombe in predloge lahko
zainteresirana javnost pošlje do vključno 6. septembra 2010 na
elektronski naslov
promocija.mkgp@gov.siE-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
(poštni predal bo aktiven ob koncu jutrišnjega delovnega dne).

Osnutek zakona je konec junija obravnaval tudi Svet za kmetijstvo in
podeželje, ki je posvetovalno telo ministra, sistemsko ureditev
promocije pa podpirajo tudi Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij,
Kmetijsko-gozdarska zbornica in Sindikat kmetov. Eden od ciljev zakona
je vzpostavitev in promocija široko zastopane nacionalne sheme kakovosti
oziroma prostovoljne označbe ter tako označenih proizvodov, ki
izpolnjujejo višje kakovostne standarde. Z zakonom želi ministrstvo
vzpostaviti sistemsko financiranje, načrtovanje in izvajanje promocije
ter zagotoviti vpliv sektorjev na načrtovanje promocije. Prav tako želi
krepiti tržni položaj in konkurenčnost proizvajalcev kmetijskih in
živilskih proizvodov ter vzpostaviti možnost vključitve proizvodov v
obsežnejše sheme kakovosti in spodbujati sodelovanje kmetijskih
pridelovalcev, živilsko predelovalnih podjetij, njihovih
reprezentativnih organizacij in države pri načrtovanju, financiranju ter
izvajanju promocije. Cilj zakona je tudi izboljšanje informiranosti
potrošnikov o pridelavi in predelavi ter o kakovosti, varnosti, posebnih
lastnostih in prehranjevalnih koristih kmetijskih ter živilskih
proizvodov in posledično utrjevanje pristojnosti potrošnikov pri
odločanju za nakup teh proizvodov z neodvisnimi in verodostojnimi
informacijami.
 
Promocija se bo lahko v skladu z EU predpisi o državnih pomočeh izvajala
za kmetijske in živilske proizvode. Promocija se bo tako izvajala za
sektorje mleka, mesa, krušnih žit, sadja in zelenjave ter vina. Predlog
zakona predvideva izvajanje generične promocije, to je zagotavljanje
splošnih informacij o prehranjevalnih koristih kmetijskih proizvodov in
njihovi priporočeni rabi, kot tudi promocije shem kakovosti,
prostovoljnih označb in zaščitenih proizvodov. Generična promocija bi se
po predlogu zakona do 50% financirala iz državnega proračuna, 50% pa bi
se zbralo s prispevkom živilsko predelovalne industrije.

Za načrtovanje in izvajanje promocije ter pobiranje prispevka bo
ministrstvo preko javnega razpisa podelilo koncesijo za izvajanje javne
službe promocije. Koncesionar bo promocijo izvajal in jo načrtoval
skupaj z reprezentativnimi predstavniki sektorjev, pripravljal pomembne
dokumente s področja promocije, sodeloval pa bo tudi pri oblikovanju
sheme kakovosti. Za zagotavljanje vpliva na načrtovanje in izvajanje
promocije s strani zavezancev za plačilo prispevka bo ustanovljen Svet
za promocijo, ki ga bodo sestavljale reprezentativne organizacije
sektorjev, ter sektorski in posvetovalni odbori. Svet bo usmerjal in
nadzoroval delo koncesionarja ter imel ključno besedo pri vseh njegovih
pomembnejših aktivnostih. Oglaševanje proizvodov iz shem kakovosti in
proizvodov, označenih s prostovoljnimi označbami bi se po predlogu
zakona zagotovilo iz prispevkov sektorja, tako od kmetov kot od
predelovalnih podjetij, za katerega je vzpostavljena shema kakovosti,
vsaj do 50% pa bi se financiralo iz državnega proračuna. Pri
financiranju promocije predlog zakona predvideva, da bi prispevek, ki ga
plačujejo nosilci kmetijskih gospodarstev od kmetijskih površin za
zelenjavo, grozdje za vino in sadje, z izdajanjem odločb pobiral
koncesionar. Na drugi strani pa bo šlo za neke vrste samoobdavčitev v
primeru, ko se bo prispevek pobiral od količin primarnih kmetijskih
proizvodov, ki bodo odkupljene za predelavo, od živali, ki bodo
namenjene za uslužnostni zakol ali od količin, ki bodo predelane v
interni realizaciji. Zavezanci za njegovo plačilo bodo tako pridelovalci
kot predelovalci, odvedle pa ga bodo klavnice, mlekarne, mlini,
predelovalci sadja in zelenjave ter vinske kleti.

Luka Kočevar, vodja službe

Objavil/a Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook