Kmetijstvo objavil

V Ljutomerju javna razprava o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih

Konec tedna se je končala razprava o osnutku zakona o noveli zakona o
kmetijskih zemljiščih, na edini javni razpravi, ki je bila v Ljutomeru,
pa so razpravljavci spremembe podprli. Z njimi naj bi končno preprečili
množično pozidavo kmetijskih zemljišč. Minister za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je uvodoma predstavil prioritete
slovenskega kmetijstva in temeljna načela za spremembo zakona. Povedal
je, da se vsi zavedamo, da je hrana v Sloveniji strateško pomembna in da
so osnova za pridelavo kmetijska zemljišča, vendar pa “lahko že dvomimo
o tisti prehranski varnosti oziroma stopnji samooskrbe, da bi ob
evropski ali svetovni prehranski krizi za svoje ljudi zagotovili vsaj
minimalno oskrbo s hrano”.

To stanje je treba po njegovih besedah popraviti, zato se je smer
delovanja kmetijskega ministrstva spremenila “in zelo jasno povemo, da
smo tukaj zato, da podpiramo proizvodnjo hrane”, je povedal Židan.

Minister je povedal, da smo naše strateške usmeritve in cilje določili,
moramo pa se zavedati, da imamo malo kmetijskega prostora, sicer zelo
dosti gozda, ki pa ga premalo izkoriščamo, saj od šestih milijonov
kubičnim metrov prirasta izkoristimo le tri in s tem letno izgubljamo od
100 do 120 milijonov evrov.

Obravnavani osnutek po ministrovih besedah rešuje najnujnejša vprašanja,
ki bi jih morali rešiti že pred desetimi in več leti. Določena bodo
trajno varovana kmetijska zemljišča, ki bodo nedotaknjena, gre za 150 do
200.000 hektarjev, pomembna so tudi preostala, ki jih je med 300.000 in
350.000 hektarjev, “vendar razumemo razvojne potrebe, zato uvajamo
finančno nadomestilo za spremembo namembnosti, da lahko vodimo kmetijske
operacije,” je pojasnil Židan in napovedal spremembo kaznovalnih
režimov, pa tudi nekatere poenostavitve v korist kmetovanja.

Problematiko varstva kmetijskih zemljišč in prostorskega načrtovanja sta
predstavila profesorja Franc Lobnik in Anton Prosen. Prvi je poudaril,
da so tla izreden naravni vir, s spremembami namembnosti pa smo uničili
ogromno najboljše zemlje. Med tem ko ima Evropa 2545 kvadratnih metrov
kmetijskih površin na prebivalca, jih je v Sloveniji le še 880, dnevno
pa pozidamo 11 hektarjev zemljišč, od tega sedem hektarjev kmetijskih.
Ironično je, da ministrstvi za okolje in prostor ter kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano ne delata skupaj, je dodal.

Tudi Prosen je opozoril, da imajo tla zelo pomembno vlogo, kaos, ki je
nastal pri našem prostorskem planiranju, pa je po njegovem sramota, pri
čemer smo največ škode naredili v zadnjih 20 letih. “Takih pritiskov na
spremembo namembnosti, kot so pri nas, ni nikjer drugje, to pa je mogoče
preprečiti le z zakonodajo,” je povedal med drugim.

Generalni direktor direktorata za kmetijstvo Branko Ravnik je podrobno
predstavil osnutek sprememb. Pojasnil je, da so ohranjanje in
izboljšanje proizvodnega potenciala, trajnostno ravnanje in upravljanje s
kmetijskimi zemljišči in njihov varstvo ciljev, ki jih ta zakon mora
izpolniti. Dodal je tudi, da bo pri zemljiščih, ki ne bodo trajno
varovana, sprememba namembnosti izjemo dopustna pod določenimi pogoji,
ministrstvo pa bo tudi predlagalo, da je samo nosilec urejanja prostora.

Razprava je izzvenela v podpori spremembam, večina je menila, da je
skrajni čas, da se ohrani “naša zlata krajina”, podpira ga tudi
kmetijsko-gozdarska zbornica. Slišati pa je bilo tudi opozorila, da so
nujni nekateri administrativni popravki. Te bodo na ministrstvu proučili
oziroma jih vključili v predlog, preden bo šel na druga ministrstva,
državni zbor pa naj bi ga sprejel po hitrem postopku.

Vir:
http://www.siol.net/Gospodarstvo/2010/09/V

_Ljutomeru_edina_javna_razprava_o_spremembah_zakona_o_kmetijskih_zemljiscih.aspx

OBJAVIL/A MARTINA VODOPIVEC, DIPL.INŽ,AGR. IN HORT.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook