Zanimivosti objavil

V torklah že diši po olju

Vseh 16 oljarn, ki so vpisane v register pri Ministrstvu za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, je v Istri. A te oljarne niso edine, po grobi
oceni deluje v Istri še nekaj deset manjših oljarn, večina od njih pa ne
zgolj za osebne potrebe. Oljarna je tudi v Brdih, a je tudi ni na
spisku ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Te oljarne so
izven nadzora potrebnih standardov za živilsko-predelovalni obrat, izven
nadzora je tudi njihovo ravnanje z oljčnimi tropinami in odpadnimi
vodami. Po grobi oceni se v neregistriranih oljarnah predela približno
četrtino letine.

Prve oljarne so zagnali že pred dvema tednoma, a so v njih predelali le
manjše količine oljk iz najbolj zgodnjih sort. Minuli konec tedna je
obratovalo že več oljarn, izjema so oljarne, kjer oljke stiskajo po
klasični metodi, s prešo. Te bodo zagnali naslednji teden, saj mora v
njih delo teči kolikor se da neprekinjeno.

Imperativ oljkarjev je predelava čim hitreje po obiranju, da bo olje čim
višje kakovosti. Daljše čakanje na predelavo in neustrezna hramba
plodov utegneta povzročiti njihovo fermentacijo, še posebej, če so
plodovi poškodovani. Iz takšnih oljk ni olja vrhunske kakovosti. Zato je
pri obiranju oljk potrebna dobra organizacija, v kateri ima eno
najpomembnejših mest dogovor oljkarja z oljarjem. Pri številnih oljarjih
so vikendi in ponedeljki že rezervirani, zato oljkarjem priporočajo,
naj čim prej načrtujejo obiranje in predelavo, čeprav je to nekoliko
zagatno zaradi muhastega vremena.

Najbolj ustrezno je, da so oljke v oljarno pripeljane v dovolj zračnih
zabojčkih, mrežaste vreče so manj ustrezne, pravzaprav le takrat, ko med
obiranjem in predelavo mine zelo kratek čas. Plastične, neprodušne
vreče pa so povsem neprimerne. V primeru, da oljke ne bodo predelane na
dan obiranja, jih je potrebno v zračnih zabojčkih shraniti na hladnem,
da se plodovi ne segrevajo in ne začnejo fermentirati.

Cena predelave ostaja na lanski ravni: za predelavo 100 kilogramov oljk
bo potrebno odšteti 22 evrov. Pri večjih količinah oljk oljkarji dajejo
tudi popust, ta pa je odvisen od posameznega obrata in dogovora.

V registriranih oljarnah bo mogoče tudi oddati olje za kemično analizo
in ugotavljanje kislinske stopnje. Pridelovalcem, ki imajo več kot 150
kilogramov olja, oljčnike vpisane v register kmetijskih gospodarstev in
bodo pridelek skladno z zakonodajo prijavili na upravni enoti, bo država
krila stroške analize kislinske stopnje in senzorično analizo. Slednja
bo pomembna tudi za označevanje olja, saj ga bo le njeni podlagi mogoče
deklarirati kot ekstra deviškega, kar pa ne velja za olja, ki so
vključena v sheme kakovosti, za katere so predvidena posebna preverjanja
kakovosti. Tisti, ki imajo manj pridelka, pa lahko oddajo vzorec za
ugotavljanje kislinske stopnje, analiza stane deset evrov.

Za prevzem olja v oljarni je najbolj priporočljiva posoda iz nerjavečega
jekla. Zgolj za transport je sprejemljiva tudi plastična posoda za
živila, steklena posoda pa zaradi krhkosti manj.Pri nekaterih oljarjih
si je transportno posodo mogoče tudi sposoditi, o čemer se velja
pozanimati ob dogovoru o terminu predelave. V vsakem primeru pa za
posodo za oljčno olje velja, da mora biti brezhibno čista.

V Sloveniji je precej oljarn za predelavo oljk v oljčno olje. V register
pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jih je vpisanih
16, vse so v Istri, le v njih pa je dovoljeno predelati oljke za ekstra
deviško oljčno olje slovenske Istre z geografskim poreklom.

Vir: http://www.primorske.si/Priloge/Oljka/V-torklah-ze-disi-po-olju.aspx

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook