Kmetijstvo objavil

Varnost hrane ostaja prednostna naloga v Evropski uniji in zunaj nje

Leta 2009 je število prijav v sistemu hitrega obveščanja za živila in
krmo (RASFF) doseglo skoraj številko 8000, kar predstavlja 12% povečanje
v primerjavi z letom 2008 in je najvišje v primerjavi z vsemi leti
merjenja. Vzrok tega rekordnega števila prijav pa leži v tem, da so
članice v sistem poslale več obvestil tudi za manj pomembne in nujne
probleme. Če pogledamo število poročil o najdenih resnih tveganjih v
izdelkih na trgu, je bilo teh 557, kar je majhno povečanje v primerjavi z
letom 2008. RASFF je orodje, ki omogoča hitro in učinkovito izmenjavo
informacij med državami članicami in komisijo glede odkritih tveganj za
potrošnike v prehranski verigi. Vse države članice združene v sistem
RASFF (EU-27, komisija, EFSA, ESA, Norveška, Lichtenstein, Islandija in
Švica) so medsebojno povezane v zagotavljanje storitve obveščanja, ki
zagotavlja, da so nujna obvestila ali poslana ali prejeta in odgovorjena
in to tako hitro kot je le možno. Zahvaljujoč sistemu RASFF so bila do
sedaj številna tveganja za varnost hrane ugotovljena in odvrnjena, še
preden so povzročila škodo potrošnikom.

Komisar za zdravje in potrošniško politiko, John Dalli je dejal: »Ne
smemo počivati na lovorikah, ko gre za varnost hrane, tudi če je leto
2009 prvo, ki je minilo brez pomembnejših incidentov, odkar se zbira
poročila v sistem RASFF. Veliko število prijav v sistem obveščanja RASFF
kaže, da so države članice zelo pripravljene na sodelovanje izven
njihovih nacionalnih meja, da se ohrani našo visoko raven varnosti hrane
v EU. Številke tudi kažejo, da države članice pošiljajo več obvestil o
spremljanju varnosti hrane, s čimer dajejo drugim državam, vključno
tretjim državam, informacije, ki jih potrebujejo za hitro delovanje in
zaščito svojih potrošnikov.«

Najpomembnejši poudarki poročila RASFF 2009 

  • V letu 2009 je sistem RASFF
    pozdravil svojo 34. članico, in sicer se je pridružila Švica. Komisija
    je v tem letu tudi organizirala mednarodno konferenco RASFF, s
    predstavniki iz več kot 90 držav, kjer so pogledali v prihodnost RASFF. 
  • Sistem RASFF je dobil tudi nov
    spletni portal – ec.europa.eu / RASFF, preko katerega je javnosti
    omogočen pogled v notranjost delovanja sistema RASFF. Najpomembnejši
    poudarki poročila: 
  • Izboljšana komunikacija s tretjimi
    državami: v letu 2009 se je več kot 60 držav, ki niso članice RASFF,
    povezalo v t.i. »RASFF Window« oz. »okno RASFF«, novo spletno platformo,
    ki omogoča tem državam dostop do obvestil tega sistema. To je šele
    začetek, saj komisija nadaljuje svoja prizadevanja za podporo tem
    državam pri vzpostavljanju lastnih sisteme opozarjanja in boljše
    programe za varnejšo hrano. 
  • Oblikovanje varnejšega uvoza: več
    kot štiri od vsakih 10 prijav v letu 2009 je predstavljajo zavrnitev na
    meji EU zaradi ugotovljenega tveganja za varnost hrane. Ko se najde
    takšen izdelek, RASFF obvesti tretjo državo, da bi preprečili ponovitev
    težav, v večini primerov s svojo novo platformo »okno RASFF«. V primeru
    da se odkrije resnejše in trajne težave, komisija pošlje dopis
    nacionalnim organom zadevne tretje države, tako da izvedejo korektivne
    ukrepe, kot so odstranitev s seznama obratov, blokiranje izvoza in
    poostritev nadzora.
  • Poročilo RASFF skupno število
    prijav v letu 2009 natančneje razdeli na opozorila (557), informacije
    (1191) in obmejne zavrnitve (1456) obvestil. Opozorila se pošljejo, če
    je živilo ali krma, ki predstavljata resno nevarnost, že prisotno na
    trgu in je potrebno takojšnje ukrepanje. Med najpogosteje prijavljenimi
    tveganji so: prisotnost patogenih mikroorganizmov, alergeni, težke
    kovine in mikotoksini.
  • Informativna obvestila se pošljejo,
    če je obstajalo tveganje, ukrepanje s strani drugih držav članic pa ni
    potrebna, ker proizvod bodisi še ni ali pa ni več na trgu ali zato, ker
    tveganje ni resno. Največ teh prijav (61%) je bilo za izdelke s poreklom
    iz tretjih držav. Najpogosteje je šlo za prisotnost patogenih
    mikroorganizmov, nedovoljenih gensko spremenjenih živil ali krme, težkih
    kovin in ostankov pesticidov.

Vira in več informacij:
http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/10/1108&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=sl
http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=MEMO/10/399&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=sl

OBJAVIL/A HELENA HABJAN, UNI.DIPL.POL.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook