Lovstvo objavil

Varnost in zdravje pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu (1.del)

V toplejših mesecih se zopet začne
veliko kmečkega dela na prostem. Pri tem ni odveč opozoriti na
pomembnost varnosti in zdravja pri delu, ki lahko kratko- in dolgoročno
močno vpliva na našo kakovost dela in življenja. V Evropski uniji (EU)
ima najpomembnejšo vlogo spremljanja, raziskovanja in urejanja področja
varstva pri delu tudi na področju kmetijstva Evropska agencija za
varnost in zdravje pri delu (OSHA).  Agencija nas seznanja s
statistikami nesreč pri delu in na podlagi raziskav informira in
izobražuje tako delodajalce kot tudi delavce v uporabo ukrepov za
preprečevanje nesreč in bolezni, povezanimi s poklici. Najprej pa nekaj
ključnih dejstev.

Ključna dejstva

• V Evropski uniji vsakih nekaj minut nekdo umre zaradi vzrokov, povezanih z delom.
• Vsako leto se na sto tisoče delavcev poškoduje pri delu.
• Moški doživijo več nesreč kot ženske.
• Stopnja pogostosti nesreč je pri mladih delavcih višja kot pri drugih
starostnih skupinah; starejše delavce doleti več nesreč s smrtnim
izidom.
• Stopnja pogostosti nesreč je višja v malih in srednje velikih podjetjih (MSP).
• Nesreče, ki se pripetijo ponoči, so pogosto usodnejše od nesreč ob drugih urah.
• Najpogostejše poškodbe so rane in površinske poškodbe.
• Stopnja pogostosti nesreč je višja pri izmenskih delavcih.
• Stopnje pogostosti nesreč so višje v nekaterih sektorjih, vključno s kmetijstvom in gradbeništvom.

Področje kmetijstva in gozdarstva z vidika varnosti in zdravja pri delu

Kmetijstvo, vključno z gozdarstvom ima pomembno vlogo v gospodarskem,
kulturnem in političnem življenju Evrope. Glede na vrsto kmetijskih
kultur in rejnih živali je zelo raznoliko, kar je posledica geografskih
in kulturnih razlik v Evropi. Po podatkih agencije OSHA v kmetijstvu
dela več kot 10 milijonov ljudi. Čeprav se število zaposlenih in število
kmetij zmanjšujeta, ostaja kmetijstvo še naprej življenjsko pomembna
dejavnost. Med 15 “starimi” državami članicami in 10 novimi državami
članicami, ki so k Evropski uniji pristopile maja 2004, obstajajo
pomembne razlike. V “starih” državah članicah so v kmetijstvu zaposleni
4,0 odstotki aktivnega prebivalstva, medtem ko je v novih državah
članicah ta delež 13,4-odstoten. Število prebivalcev v EU-15, zaposlenih
v kmetijstvu in ribištvu, je med letoma 1995 in 2002 upadlo za 18 %, na
5.983.000.
Večina kmetij je majhnega obsega, pogosto pa jih vodijo posamezne
družine. Poleg delavcev, zaposlenih za polni delovni čas, so v kmetijske
dejavnosti vključeni tudi mnogi začasni in sezonski delavci (predvsem v
vrtnarstvu in gozdarstvu). Kmetijstvo je pomemben vir zaposlitve za
ženske, ki pogosto delajo na “družinskih kmetijah”.

Kmetijstvo in gozdarstvo pa je
dejavnost, pri kateri mnogi delavci izgubijo življenje, se poškodujejo
na delovnem mestu ali zbolijo za različnimi poklicnimi boleznimi.
Kmetijstvo, lovstvo in gozdarstvo izkazujejo med vsemi gospodarskimi
panogami največji delež nezgod pri delu s smrtnim izidom. Delež nezgod s
smrtnim izidom je v 15 “starih” državah članicah EU leta 2000 znašal
12,6 na 100.000 delavcev, delež nezgod, ki so imele za posledico več kot
tridnevno odsotnost z dela, pa je znašal več kot 6000 na 100.000
delavcev. Ti deleži spadajo med najvišje vrednosti v primerjavi s katero
koli gospodarsko dejavnostjo, primerljivo stopnjo pogostosti nezgod pri
delu s smrtnim izidom je mogoče opaziti samo še v gradbeništvu. Vendar
pa v gradbeništvu število nezgod s smrtnim izidom vztrajno upada, kar pa
ni mogoče reči za kmetijstvo.

Ključna dejstva varnosti in zdravja pri delu kmetijske in gozdarske dejavnosti

• Za ženske, zaposlene v kmetijstvu, je ta stopnja višja kot v kateri koli drugi gospodarski panogi.
• 1,2 % delavcev v kmetijstvu in ribištvu ima dolgotrajno zdravstveno
težavo ali telesno ali duševno okvaro, ki je posledica nezgode pri delu.
• 3,2 % delavcev v kmetijstvu in ribištvu ima dolgotrajno zdravstveno
težavo ali telesno ali duševno okvaro, ki je posledica različnih
bolezni, povezanih z delom.
• Več kot 40 % delavcev v kmetijstvu in ribištvu v EU-15 meni, da je njihovo zdravje ogroženo zaradi dela.
• Povprečno trajanje zaposlitve na enem samem delovnem mestu v
kmetijstvu in ribištvu je 17 let, kar je največ od vseh dejavnosti.
• 15 % delavcev v kmetijstvu in ribištvu polovico ali več delovnega časa
ravna z nevarnimi snovmi. Ta delež je večji le še v gradbeništvu.
• Samo 30 % delavcev v kmetijstvu in ribištvu meni, da so zelo dobro
seznanjeni s tveganji pri delu, kar je najmanj od vseh panog.
• Skoraj 30 % delavcev v kmetijstvu in ribištvu je polovico ali več delovnega časa izpostavljenih vibracijam pri delu.
• Skoraj 60 % delavcev v kmetijstvu in ribištvu svoje delo polovico ali
več delovnega časa opravlja v prisilni drži, kar je največ od vseh
dejavnosti.
• Skoraj 50 % delavcev v kmetijstvu in ribištvu polovico ali več delovnega časa prenaša težka bremena.
• Več kot 50 % delavcev v kmetijstvu in ribištvu polovico ali več
delovnega časa opravlja delo, pri katerem gre za ponavljajoče se gibe
rok.
• 8 % delavcev v kmetijstvu in ribištvu meni, da so zaradi dela izpostavljeni tveganju za nastanek alergij.
• Več kot 10 % delavcev v kmetijstvu in ribištvu meni, da so pri delu izpostavljeni tveganjem za pojav težav s kožo.
• Več kot 20 % delavcev v kmetijstvu in ribištvu poroča, da so polovico ali več delovnega časa izpostavljeni hrupu pri delu.

Vir: osha.europa.eu

OBJAVIL/A HELENA HABJAN, UNI.DIPL.POL.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook