Kmetijstvo objavil

Varnost in zdravje pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu (3. del)

Nevarne snovi najdemo na mnogih delovnih
mestih. V novejši raziskavi je kar 16 % delavcev v Evropi poročalo, da
delajo z nevarnimi izdelki, in 22 %, da so izpostavljeni strupenim
hlapom.Stroški bolezni, ki so posledica izpostavljenosti nevarnim snovem, so
zelo visoki. Tako se na primer ocenjuje, da poklicne kožne bolezni
Evropsko unijo stanejo kar 600 milijonov evrov na leto, kar je le v 15
državah članicah v letu 2000 povzročilo izgubo okoli 3 milijonov
delovnih dni. Nevarne snovi lahko bodisi zaradi enkratne
izpostavljenosti bodisi zaradi dolgotrajnega kopičenja snovi v telesu
škodujejo na zelo različne načine in lahko povzročajo raka, nezmožnost
za reprodukcijo ali okvare ploda, poškodbe možganov, poškodbe živčnega
sistema, astmo, kožne težave,…

Zakonodaja

Evropska zakonodaja si prizadeva čim bolj zmanjšati zdravstvena tveganja
zaradi nevarnih snovi na delovnem mestu. Zakoni Evropske unije
postavljajo na sam vrh hierarhije nadzornih ukrepov za zaščito delavcev
pred nevarnimi snovmi njihovo odpravljanje in zamenjavo. V skladu z
evropsko zakonodajo morajo delodajalci zavarovati zdravje in varnost
delavcev tako, da:
• ocenijo tveganje ter ocenjevanje po potrebi ponovijo;
• odpravijo tveganje, oziroma kadar to ni mogoče
• zmanjšajo tveganje in
• spremljajo, da tako zagotovijo nenehno učinkovitost nadzornih ukrepov.

Kemikalije v kmetijstvu

Tudi številni delavci v kmetijstvu so pri delu občasno izpostavljeni
kemikalijam, kot so pesticidi, veterinarska zdravila, topila in olja.

Kje pridobiti informacije o nevarnih snoveh?

Informacije o nevarnih snoveh je mogoče pridobiti iz različnih virov.
Eden od najlažjih, čeprav zgolj predhodnih načinov za primerjanje
morebitnih nevarnosti posameznih snovi, je primerjava razvrstitve in
informacij na oznakah. Te morajo biti na voljo na varnostnih listih, ki
so priloženi kemikalijam. Za snovi, pri katerih varnostni listi niso na
voljo, je mogoče informacije pridobiti iz virov, ki jih prilaga
dobavitelj (tehnični dokumenti, navodila za uporabo). Za nekatere
izdelke, kot so farmacevtska sredstva (npr. citostatična zdravila),
dobaviteljem ni treba prilagati varnostnih listov.

Označevanje kemikalij

Če sta kemična snov ali izdelek razvrščena kot nevarna, morata
proizvajalec ali uvoznik na embalažo pritrditi oznako nevarnosti z
informacijami o:
• imenu ali tržnem imenu snovi oziroma izdelka ter o imenu in naslovu osebe, odgovorne za njegovo dajanje v promet;
• imenu oziroma imenih nevarnih sestavin, zaradi katerih je snov razvrščena kot nevarna;
• registrskih številkah ES za te snovi, npr. številkah Einecs ali Elincs;
• standardizirane oznake nevarnosti, simbole za nevarnost, navedbo
tveganja (standardna opozorila) in varnostna navodila (standardna
obvestila).
Simboli nevarnosti ter standardna opozorila in obvestila so pokazatelji o
nevarnosti snovi in o varnostnih ukrepih, ki jih zahteva njihova
uporaba. Vsebino standardnih opozoril in obvestil določajo direktive
Evropske skupnosti. Uporabljajo se pri označevanju embalaže ter v
varnostnih listih za opozarjanje in usmerjanje uporabe nevarnih izdelkov
in pripravkov. Standardna opozorila so standardizirane navedbe
morebitnih tveganj, ki jih prinaša izdelek pri običajni rabi, na primer R
21 “Zdravju škodljivo ob stiku s kožo”. Varnostna obvestila in njihove
kombinacije opisujejo preventivne ukrepe, ki jih je treba upoštevati, na
primer S 15 “Varovati pred toploto”.

Povzročitelji preobčutljivosti

Povzročitelji preobčutljivosti povzročajo alergične reakcije. Dražilne
snovi so navedene v direktivah EU. Povzročitelji preobčutljivosti dihal
so označeni s standardnim opozorilom R 42 “Vdihavanje lahko povzroči
preobčutljivost” ali R 42/43 “Lahko povzroči preobčutljivost pri
vdihavanju in v stiku s kožo”. Na splošno jih je mogoče razdeliti na dve
glavni vrsti:
• Povzročitelji kožne preobčutljivosti
• Povzročitelji preobčutljivosti dihal

1. Povzročitelji kožne preobčutljivosti
Poklicne težave s kožo povzroča stik z nekaterimi snovmi na delovnem
mestu. Navadno prizadenejo dlani in podlahti, ki so najpogosteje v stiku
s snovjo, preobčutljivost pa se lahko razširi tudi na druge dele
telesa. Prvi znaki so suhost, rdečica in pekoč ali srbeč občutek. Koža
lahko postane otečena, razpokana, luskava ali zadebeljena, pojavijo pa
se lahko tudi mehurji. Kako hitro se na koži pojavi reakcija, je odvisno
od moči in učinkovitosti zadevne snovi ter kako dolgo in pogosto je
bila v stiku s kožo. Najbolj so ogroženi delavci, ki so redno
izpostavljeni tekočinam in uporabljajo vodo, ki lahko prizadene naravno
obrambno plast kaže. K temu prispeva tudi izpostavljenost kože skrajnim
temperaturam, sončnim žarkom in biološkim dejavnikom.

V kmetijstvu so morebitni povzročitelji
kožne preobčutljivosti živalske beljakovine iz urina ter živalska dlaka,
pa tudi moka, nekatere vrste zelenjave, rastlin in začimb.
Človeški imunski sistem je ustvarjen, da brani telo pred kužnimi in
drugimi škodljivimi zunanjimi vplivi. Preobčutljivost je posebna vrsta
imunske reakcije; tako pretirano reakcijo imenujemo alergija. Dejavnike,
ki povzročajo alergije na koži, imenujemo kožni alergeni.
Obstajata dve vrsti povzročiteljev kožne preobčutljivosti: kemikalije in
beljakovine v naravnih snoveh. Kemična alergija se na koži navadno
razvije sčasoma, alergija na beljakovine pa se lahko pojavi zelo hitro. V
nekaterih primerih lahko alergeni povzročijo kožne simptome tudi pri
vdihovanju ali zaužitju. Možno pa je tudi, da kožni stik s kemikalijo
povzroči dihalne alergične simptome. Nekatere nevarne snovi, npr. iz
rastlin ali nekaterih farmacevtskih sredstev, lahko povzročijo
fotoalergično reakcijo v povezavi z izpostavljenostjo sončnim žarkom.

2. Povzročitelji preobčutljivosti dihal
Delavci v kmetijstvu so lahko izpostavljeni naslednjim povzročiteljem preobčutljivosti dihal:
• živalski epitel in urin;
• okrasne rastline;
• nekatere vrste živil, rastlin in zelenjave (npr. prah kave, jajčne
beljakovine, moka in zdrobov prah, sadje, zelenjava, ribe, morski
sadeži, sojin prah, začimbe);
• pršice v skladiščih;
• plesni;
• nekatere oblike lesnega prahu, npr. v vezanih ploščah;
• tekstilna vlakna (npr. surova svila v svilogojstvu).

Odziv človeškega imunskega sistema proti
zunanjim nevarnostim, ki jih prinašajo kemični in biološki dejavniki,
je lahko tudi alergična reakcija v dihalih. Simptomi zajemajo kašelj,
težko dihanje, sopenje in pomanjkanje sape, kihanje, nahoden ali zamašen
nos, pekoče in vnete rdeče oči, pa tudi vročino ter bolečine v mišicah
in sklepih.
Vse te bolezni imajo nekatere skupne značilnosti:
• potrebna je večkratna izpostavljenost, bodisi dolgotrajna
izpostavljenost nižjim koncentracijam ali nekajkratna izpostavljenost
višjim, preden se razvije bolezen. V tem času simptomov še ni;
• prizadeti so le nekateri od izpostavljenih delavcev;
• ko človek postane preobčutljiv, lahko že zelo majhna količina snovi
pri vsakem stiku sproži simptome, tudi pri mnogo nižjih koncentracijah
od tistih, ki so prvotno povzročile preobčutljivost.
Simptomi se lahko razvijejo neposredno po izpostavljenosti, pa tudi več
ur pozneje, lahko ponoči, tako da povezava z delovnim mestom ni takoj
očitna.

Avtor: Ivan Bučar

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook